Za načrtovanje zagovorniških aktivnosti, predvsem za naslavljanje odločevalcev, moramo vedeti, kdo to so, kakšen je ustroj države, pristojnosti različnih vej oblasti in organov, kdo odloča na nacionalni ravni in kdo na lokalni ravni. Kdo so mnenjedajalci? Prvi webinar za zagovorništvo je zato najprej predstavil državno ureditev s tremi vejami oblasti: zakonodajno (Državni zbor in Državni svet), izvršilno (vlada z ministrstvi), ki je tudi najvišji organ državne uprave ter sodno (na področju varstva okolja in prostorskega načrtovanja največkrat obiskano specializirano Upravno sodišče in seveda Ustavno sodišče). Predstavljena so bila tudi za zagovorništvo pomembna neodvisna telesa kot so Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Informacijska pooblaščenka. Varstvo okolja in urejanje prostora je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor z organi v njegovi sestavi (ARSO, Direkcija za vode, Geodetska uprava, Uprava za jedrsko varnost in seveda Inšpektorat za okolje in prostor). Za področje so pomembne tudi neodvisne strokovne institucije kot so Zavod za naravo, Zavod za gozdove, Zavod za ribištvo, Geološki zavod, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki so tudi mnenjedajalci v postopkih načrtovanja in okoljskih presoj. Veliko odločitev, ki vplivajo na prostor, pa se sprejema na ravni lokalne samouprave (občin) – občinski prostorski načrti.
Za področje ali problem, s katerim se ukvarjamo, je potrebno vsaj okvirno poznati tudi pravni okvir, ki določa pravila tega področja. Predpisi so v hierarhičnem razmerju, kjer je na vrhu Ustava in ratificirane mednarodne pogodbe (ki se uporabljajo neposredno), sledijo zakoni (ki jih sprejme Državni zbor) in številni podzakonski predpisi, ki jih sprejme vlada (uredbe, odloki, sklepi), ministri (pravilniki) ali občinski sveti (odloki). Priprava predpisov mora tehnično potekati po pravilih nomotehnike (Nomotehnične smernice). Ker je Slovenija članica EU, moramo spoštovati tudi predpise (direktive, uredbe in sklepe) in poznati ureditev EU, saj je večina vsebine nacionalnih predpisov določena že na ravni EU. Na webinarju so bili okvirno predstavljeni temeljni predpisi varstva okolja in urejanja prostora na mednarodni, EU in nacionalni ravni (temeljni predpisi varstva okolja in urejanja prostora). Predpise EU iščemo na portalu EUR-lex, slovenske pa na portalu Pravno informacijskega sistema. Za področje varstva okolja je tipično veliko število predpisov že na mednarodni in EU ravni, dočim za urejanje prostora in prostorsko načrtovanje teh zahtev iz mednarodnega prostora do nacionalne zakonodaje ni. Ključna sta Zakon o urejanju prostora, ki določa pravila prostorskega načrtovanja in Gradbeni zakon, ki določa pravila dovoljevanja gradnje. Na področju varstva okolja pa so predpisi številčnejši – krovni je Zakon o varstvu okolja, sledjo ključni Zakon o ohranjanju narave, Zakon o vodah, Zakon o gozdovih, Zakon o varstvu podzemnih jam in še mnogo drugih, ki se nahajajo tudi na presečnih poljih z drugimi sektorji (zdravje, kmetijstvo).
V zadnjem delu webinarja so bile predstavljene okoljske presoje kot glavni instrument varstva okolja, ki je tesno prepleten s prostorskim načrtovanjem in dovoljevanjem graditve ter okvirni potek postopka od načrtovanja do obratovanja neke naprave/objekta.
