Anketa o mestnih drevesih – javnost bi podprla ukrepanje oblasti na področju ravnanja z mestnim drevjem

Spletna anketa Podnebnega programa Mreže za prostor o mestnih drevesih izvedena spomladi 2021 je potrdila pričakovanja, ki jih razvijamo na podlagi spremljanja razmer v praksi, medijih in na družabnih omrežjih. Javnost se dobro zaveda koristi mestnih dreves in je naklonjena ukrepom oblasti v korist ohranjanja in strokovnega ravnanja z drevesi. Število, struktura in teritorialna pripadnost anketiranih so glede na vsebino ankete dobra osnova za nadaljevanje prizadevanje Mreže za prostor za sistemsko varstvo in strokovno nego mestnih dreves na ravni države in občin.

Na anketo se je odzvalo 808 posameznikov, na vsa vprašanja je odgovorilo 620 vprašanih. Večina anketiranih je bilo žensk, starih med 20 in 60 let z visokošolsko izobrazbo. Anketirani so iz vseh delov države, večjih in manjših občin, največ iz mestnega okolja, a tretjina tudi  s podeželja. Dobra polovica anketiranih živi v večstanovanjski stavbi, večina je tudi lastnikov ali solastnikov dreves.

Prikaz razporeditve števila anketiranih po občini bivanja

Skoraj vsi anketirani se strinjajo s tem, da so drevesa pomembna za kakovost človekovega življenja v mestih ter da je pomembno imeti pogled na drevesa iz stanovanja in drevesa ob stavbi v katerih živimo. Več kot polovica vprašanih (61 %) se strinja, da bi občina morala za ohranjanje dreves na zasebnih površinah zahtevati strokovno nego dreves od vseh lastnikov. Z občinskim dovoljenjem za posek drevesa v svoji lasti, bi se brezpogojno strinjalo 17 % anketiranih, dodatnih 27 %, če bi se občina odzvala hitro in bi bili pogoji jasno določeni ter nadaljnjih 39 %, če bi občina lastniku nudila strokovno podporo pri ohranjanju starega drevesa.

Večina anketiranih je mnenja, da mora država zagotoviti predpise in enotne pogoje za ravnanje z mestnim drevjem (59 %) in zahtevati strokovno kvalificirano delo z mestnimi drevesi (58 %). Mnenje o vlogi države in občine pri skrbi za mestna drevesa je razdeljeno. Največ anketiranih (40 %) meni, da bi morala biti skrb za drevesa razdeljena med državo, občino in lastniki, samo nekoliko manj (34 %) pa jih meni, da bi morali biti za drevesa odgovorni občina in lastniki skupaj. Več kot polovica anketiranih se strinja, da imata država ali občina pravico omejiti pravico lastnika, da poseka drevo. S tem se v veliki meri strinjajo tudi lastniki dreves. Anketirani močno podpirajo tudi predloga, da so pravila za ravnanje z drevesi določena v občinskem predpisu, da se z drevesi ukvarjajo samo strokovno usposobljeni in da nadzor nad varstvom in nego izvaja občinska strokovna služba.

Anketa je dosegla zlasti za ravnanje z drevesi posebej občutljive posameznike. Več kot polovica jih  čuti, da se morajo angažirati za obstoj dreves in bi bila pripravljena v prostem času pomagati vzdrževati drevje ali z donacijo podpreti vzdrževanje drevja v svojem okolju. Kljub temu ocenjujemo, da odzivi dokaj dobro odražajo tudi mnenje širšega kroga prebivalcev slovenskih naselij in so lahko dokaj zanesljiva osnova za nadaljnje delo na področju uveljavljanja pravil in dobre prakse strokovnega ravnanja z mestnim drevjem pri nas.

Velika večina sodelujočih meni, da je dreves v njihovem kraju premalo in si v prihodnost želi tako več dreves, kot bolj strokovno varstvo in nego dreves v svojih krajih in drugih slovenskih naseljih. Drevesa se enako pomembna anketiranim iz mestnega in podeželskega okolja, predstavljajo jim kvaliteto življenja, pomembna so jim drevesa ob njihovih stavbah kot pogled na drevesa iz stanovanja.

Velik delež anketiranih se strinja, da lastniki premalo strokovno skrbijo za svoja drevesa, še več jih je mnenja, da oblasti premalo skrbijo za varstvo in nego dreves v zasebni lasti. Ne preseneča zato, da večina anketiranih meni, da bi občine morale zahtevati strokovno nego dreves od vseh lastnikov.

Velika večina anketiranih meni, da sta upravičen razlog za posek drevesa nevarnost, da se drevo podre in bolezen drevesa. Anketirani so večinoma naklonjeni temu, da bi moral lastnik ob poseku posaditi novo drevo, ne pa temu, da bi morali plačati prispevek za nadomestno saditev drugje.

Anketirani so občutljivi na sekanje dreves v njihovem okolju, a ob ustrezni razlagi so sposobni sprejeti nujnost poseka. To potrjuje tudi veliko strinjanje z ukrepi za obveščanje javnosti o načrtih za nove saditve (89 %) in o obrezovanju in o odstranjevanju mestnih dreves (88 %).

Anketirani dobro poznajo koristi dreves za lokalno okolje, še najmanj dobro se zavedajo tega, da drevesa zadržujejo padavinski odtok in prestrezajo padavine. Velik delež anketiranih ne vidi nobenih slabih lastnosti dreves, predvsem pa dobre stani v očeh mnogih prevladajo nad slabimi. Kot slabe strani največ anketiranih izpostavlja nevarnost padca vej v neurju, povzročanje alergij in delovanje korenin na asfalt.

Celotno analizo lahko najdete TUKAJ.

Foto: Maja Simoneti

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close