V preteklem desetletju smo pridelali velik zaostanek v podnebnem ukrepanju in tudi po sprejemu NEPN v letu 2020 nismo dovolj učinkovito prešli od besed k dejanjem. Preostane nam samo še 6 let do konca tega desetletja, ki je za ukrepanje in bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) ključno. Pričakovanja do prenove NEPN, ki je po Uredbi (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije obvezna, so zato velika. Tako glede zadostne ambicioznosti samega NEPN, kot glede pospešenega in učinkovitega izvajanja njegovih ukrepov, ki bodo, ob zadostnem financiranju, zagotovili pravičen prehod.
Katere spremembe ključnih ciljev prinaša prenova NEPN?
Za doseganje splošnega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 so v novem NEPN glede na veljavnega največje spremembe glede ciljev v sektorjih, ki niso del trgovalnega sektorja z emisijami TGP. Dodatno je določen tudi nov cilj zmanjšanja skupnih emisij TGP do 2033 za 55 %. Največji spremembi sta glede cilja za promet in obnovljive vire energije (OVE). Prav glede slednjega pa so tudi ocene okoljskega poročila glede vplivov na okolje (naravo) najnižje oziroma problematične.
Pregled spremembe ciljev
| Cilj | Veljavni NEPN | Prenovljeni NEPN |
| Zmanjšanje TGP v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja do 2030 glede na leto 2005 | Vsaj za 20 % s sektorskimi cilji | Vsaj za 28-31 % s sektorskimi cilji
|
| Zmanjšanje skupnih emisij TGP do 2030 glede na leto 2005 | Do 36 % | 37 – 40 % |
| Dodatni cilj zmanjšanja skupnih emisij TGP do 2033 glede na leto 2005 | Za 55 % | |
| Zmanjšanje TGP iz prometa | + 12 % | + 3 % |
| Zmanjšanje TGP iz široke rabe | – 76 % | – 74 % |
| Zmanjšanje TGP iz ravnanja z odpadki | – 65 % | – 67 % |
| Zmanjšanje TGP iz industrije, ki ni vključena v shemo trgovanja | – 43% | – 55 % |
| Zmanjšanje TGP iz energetike, ki ni vključena v shemo trgovanja | – 34 % | – 48 % |
| Cilji glede ponorov (LULUCF) | V sektorju LULUCF emisije TGP do 2030 ne bodo presegle ponorov | V sektorju LULUCF v obdobju od leta 2021 do leta 2025 emisije TGP ne presegajo ponorov, v letu 2030 je ponor v tem sektorju vsaj -146 kt CO2 ekv |
| Delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do 2030 | vsaj 27 % | vsaj 30–35 %
|
Kaj novi NEPN predvideva glede prometa?
Na področju prometa se do leta 2030 še vedno predvideva rast, vendar bistveno manjša, kot je to predvideno v veljavnem NEPN. Skupne emisije TGP v prometu so leta 2021 znašale 5.205 kt CO2 ekv. in so se v obdobju 2005-2021 povečale za 18 %. Največji del emisij iz cestnega prometa odpade na avtomobile (62 %), na težka tovorna vozila in avtobuse odpade 28 % ter na lahka tovorna vozila 10 %. Glavni dejavnik za povečevanje emisij je povečana motorna aktivnost domačih vozil, pomemben vpliv pa ima tudi prodaja goriva tujim vozilom. Delež emisij v prometu, ki odpade na tuja vozila se z leti spreminja, kot posledica spreminjanja razmerja med ceno goriv v Sloveniji in v sosednjih državah (najvišji je bil zabeležen v letih 2008, 2012 in 2022).
Glede na scenarije NEPN se predvideva, da bi se bo po scenariju z obstoječimi ukrepi trend rasti prometa nadaljeval, tudi če bi se povečal obseg javnega potniškega prometa (JPP), saj bi osebni motorni promet še vedno močno prevladoval in se zasedenost osebnih vozil ne bi spremenila. V scenarijih z dodatnimi ukrepi pa je predvideno, da bo stopnja naraščanja prometa manjša, struktura prometa pa se bo izboljšala (JPP, pešačenje in kolesarjenje). Rast skupne potniške prometne aktivnosti bi se lahko do 2050 povsem ustavila, če se bodo dodatno izvajali še ukrepi za boljše upravljanje povpraševanja po mobilnosti – zmanjševanje razdalj poti, potreb po potovanjih in povečana zasedenost vozil. Tako so predvideni podcilji, ki bi prispevali k doseganju zmanjšanja rasti emisij TGP iz prometa naslednji:
- zmanjšati delež poti, opravljenih z avtomobilom kot voznik, s 55,8 % na 50 % do leta 2030 glede na leto 2021;
- ustaviti rast števila potniških kilometrov z osebnimi vozili (ohranitev stanja iz leta 2019) in zmanjšati delež s 93 % na 88 % do leta 2030 glede na leto 2021;
- povečati delež potniških kilometrov z javnim potniškim prometom s 5 % na 8 % ter z aktivno mobilnostjo z 2 % na 3 % do leta 2030 glede na leto 2019;
- tudi delež OVE v prometu naj bi se v letu 2030 povečal iz 21 % na 26 % (veljavni NEPN določa 21 %, dejansko pa je bil v letu 2021 ta delež 10,6 %).
V poglavju 3.2.3. prenovljenega NEPN so določeni konkretni ukrepi za doseganje navedenih zastavljenih ciljev na več področjih. Ukrepi veljavnega NEP, razen tistih, ki so morda že izvedeni, se ohranjajo, dodajajo pa se številni novi ukrepi in sicer:
- Med integralnimi ukrepi je nova priprava državne celostne prometne strategije in nacionalnega programa razvoja prometa, predvidena je tudi priprava akcijskega načrta za zmanjšanje mobilnostne revščine. Glede finančnih ukrepov so predvidene spodbude za vzpostavitev sistemov digitalizacije in optimizacije prometa v mestih s prednostno obravnavo JPP in določitev novega koncepta financiranja trajnostne prometne infrastrukture. Za projekte, ki vključujejo gradnjo nove ali širitve cestne infrastrukture se predvidevajo strateške presoje z vidika ciljev in usmeritev NEPN.
- Med ukrepi za zmanjšanje števila/skrajšanje dolžine potovanj je preučitev učinkov zmanjševanja števila delovnih dni, priprava akcijskega načrta sprejete Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050, nadgradnja nacionalnega prometnega modela z integracijo prostorskih podatkov z namenom integracije prometnega in prostorskega načrtovanja. Predvidevajo se spodbude za »co-working« z namenom dela bližje domu ter intenzivno izvajanje strategije Digitalna Slovenija 2030, še posebej za podeželska območja.
- Med ukrepi za izboljšanje javnega prometa je glede novih železniških prog predvidena izgradnja Ljubljanskega železniškega vozlišča, predvidene so tudi nove hitre železniške povezave po prioritetah in potencialu števila potnikov. Glede pogojev za večmodalnost je predvidena podpora za izgradnjo lokalnih mobilnostnih točk za kombiniranje različnih oblik prevoza v mestih, bolje urejena izposoja koles in parkirna mesta za kolesa na avtobusnih in železniških postajah in postajališčih JPP, prevoz koles z vlaki in določitev kategorij železniških in avtobusnih postaj z vidika multimodalnosti. Za izboljšanje konkurenčnosti JPP je predvideno intenzivno delovanje družbe za upravljanje JPP, priprava strategije razvoja JPP in izboljšanje dostopnosti obstoječega JPP s frekventnejšimi, novimi linijami in postajališči, taktni železniški vozni red v Ljubljani in Mariboru ter povečanje kapacitet avtobusnega prometa na območjih in v obdobjih povečanega povpraševanja. Za izboljšanje infrastrukture avtobusnega prometa bodo pripravljene pravne podlage in uvedeni rumeni pasovi na AC za avtobusni promet v primeru gradnje tretjega pasu. Glede izboljšanja uporabniške izkušnje JPP je predvidena poenostavitev tarifnega sistema v JPP, ki bi podpiral spremenjen sistem nadomestil stroškov prevoza na delo in uvedba MaaS (mobilnosti kot storitve). Za spodbujanje ponudbe dinamičnih prevozov se predvideva posodobitev zakonodaje za ureditev dinamičnega skupinskega prevoza (Demand Responsive Transport), finančne ugodnosti za izvajalce teh, zbiranje podatkov o dinamičnih prevozih in enotni državni spletni informacijski portal za javni promet.
- Med ukrepi za povečanje deleža poti z aktivno mobilnostjo so za izboljšanje kolesarske infrastrukture predvidene spodbude za izgradnjo kakovostne infrastrukture za parkiranje koles ob večjih generatorjih prometa, za izgradnjo omrežja polnilnic za električna kolesa z elektriko iz OVE in izgradnja hitrih kolesarskih povezav med večjimi mesti in gravitacijskim zaledjem. Za spodbujanje aktivne mobilnosti se bodo postavile sheme podpore za nakup koles (običajnih, e-koles, tovornih, prilagojenih koles…), tudi v kombinaciji z odjavo motornih vozil, in izvajale promocijske kampanje za kolesarjenje in pešačenje ter certificiranje Kolesarjem prijazen delodajalec in Kolesarjem prijazen ponudnik. Za umirjanje prometa je v občinah predvideno uvajanje območij prijaznega prometa, nadaljevanje uvajanja območij z omejenim prometom v občinah in zniževanja hitrosti na 30 km/h, ter umirjanje prometa v alpskih območjih z upoštevanjem nosilne zmogljivosti.
- Med ukrepi za bolj trajnostno uporabo osebnih motornih vozil je v zvezi s parkirno politiko predvideno zmanjševanje števila parkirnih mest, zlasti na zunanjih, javnih površinah, predvidene pa so tudi spodbude za pripravo občinskih načrtov za izvajanje parkirnih politik. Ukinila se bo pravica do parkirnega mesta za zaposlene v javnem sektorju in preučila izvedljivost obremenitve delodajalcev oz. zaposlenih za zasebna parkirišča oz. spodbud za tiste, ki se odpovedo parkirnemu mestu. Glede spodbujanja k učinkovitejši rabi osebnega vozila so ukrepi usmerjeni v podporo ureditvi in širitvi sistemov za sopotništvo in parkirišč za to, vključno s finančnimi spodbudami, pravnimi podlagami in tehnološkimi rešitvami. Preučile se bodo možnosti za učinkovito znižanje dovoljene hitrosti na avtocestah in vzpostavitev Nacionalne evidence cestnih zapor za preprečevanje zastojev. Za zmanjševanje privlačnosti uporabe avtomobila se bodo preučile možnosti in učinki vključevanja zunanjih stroškov v cestnine in druge dajatve za osebni promet.
- Med ukrepi za bolj učinkovit tovorni promet so v zvezi z infrastrukturo predvideni nadgradnja tovorne postaje Koper za večji blagovni pretok na novi povezavi Divača-Koper, konsolidacija tovora v večjih mestih s trajnostno mestno logistiko in spodbujanje terminalskih storitev prekladanja kontejnerjev v kombiniranem prevozu, vključno s spodbujanjem gradnje ali obnove industrijskih tirov. Predvideno je tudi povečanje vračila trošarin pri porabi električne energije in goriv za izvajanje prevozov blaga po železnici.
- Med ostalimi ukrepi za zniževanje emisij vozil so med finančnimi spodbudami za nakup nizkoemisijskih vozil predvidene spodbude za prehod na tovorna vozila na alternativni pogon ob zamenjavi starega vozila na fosilni pogon in izvajanje javnih pozivov in razpisov za pridobitev sredstev za podporne ukrepe prehoda na alternativna goriva v prometu. Po letu 2025 bi se moral dvigniti delež čistih in brezemisijskih vozil v Uredbi o zelenem javnem naročanju. Glede vzpostavitve nacionalnega okvirja za spodbujanje uporabe alternativnih goriv je predvidena priprava prenovljene strategije in akcijskega načrta za razvoj trga v zvezi z alternativnimi gorivi in vzpostavitev ustrezne infrastrukture in centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva z namenom sofinanciranja naložb za vzpostavitev ustrezne polnilne in oskrbovalne infrastrukture in spremembo voznega parka. Za načrtovanje in spodbujanje postavitve polnilne in oskrbovalne infrastrukture bo pripravljen državni načrt primernih lokacij polnilnih parkov visokih moči, vzpostavljena bo podatkovna baza z informacijami o javno dostopnih polnilnih mestih, zagotovljena bodo tudi oskrbovalna mest za ostala alternativna goriva. Sofinancirane bodo naložbe v izgradnjo polnilne infrastrukture, tudi za tovorni promet na vodik in biometan.
Nabor novih dodatnih ukrepov za zmanjšanje rasti emisij TGP iz prometa je lahko solidna podlaga za preusmeritev trendov. A za dejanski prispevek k podnebnim ciljem na poti do podnebne nevtralnosti bo treba te ukrepe tudi izvesti in jih za dolgoročno zmanjšanje izpustov iz prometa tudi sproti nadgrajevati. Za to pa bo treba zagotoviti dovolj usposobljenega kadra, ustrezne strukture, dobro organizacijo dela in ustrezno finančno podporo, pa tudi sprotno politično podporo izvedbi ukrepom.
Kje smo s pripravo NEPN?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je v začetku meseca objavilo četrto verzijo Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in dopolnjenega osnutka Okoljskega poročila. Dokumenta sta namenjena obveščanju javnosti. Ta verzija NEPN je plod dosedanjih posvetov ter upoštevanja predlogov in pripomb Evropske komisije in prvega osnutka Okoljskega poročila v okviru celovite presoje vplivov na okolje. Nanj so mnenjedajalci in stranski udeleženci že dajali svoje komentarje. V sedanji fazi postopka bodo ti preverili, koliko so bile njihove pripombe in menja upoštevani. Nato bo MOPE pripravilo mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov izvedbe NEPN na okolje. Potem bosta NEPN in okoljsko poročilo dana javnosti v javno obravnavo in komentiranje za 30 dni, predvidoma v aprilu. Vlada bi morala nato končno verzijo NEPN, ki ga mora spremljati odločba MOPE o sprejemljivosti njegovih vplivov na okolje, sprejeti do konca junija. Če pa bi ministrstvo ugotovilo, da vplivi NEPN na okolje niso sprejemljivi, takega načrta vlada ne more sprejeti. Zoper odločitev ministrstva o sprejemljivosti vplivov je po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) možna pritožba, o kateri odloča vlada.
—
Foto: Marek Lumi na Unsplash
