Po daljšem času smo se 26. avgusta 2021 članice Mreže za prostor v okolju Ustvarjalnega laboratorija Krater za Bežigradom v Ljubljani ponovno srečale v živo. Izmenjali smo si izkušnje o tem, kako delujemo v trenutnih razmerah, se pogovorili o tem, kako bi si lahko pomagali, in o načrtih za razvoj mreže v prihodnje. Večji del časa smo namenili pogovoru o potrebah članic z vidika financiranja aktivnosti na področju trajnostnega urejanja prostora, še posebej v povezavi s podnebnimi spremembami, in o možni vlogi mreže v zvezi s tem.
Najprej so nam gostitelji iz društva Trajna razkazali kotičke ob gradbeni jami na Kraterju – ribnik želja, zavetišče za zavržene okrasne rastline, vrt karizmatičnih rastlin , predvsem pa delovni laboratorij, kjer mladi strokovnjaki iz narave ustvarjajo različne izdelke.
Marko Peterlin je nato v delovnem delu srečanja predstavil potek aktivnosti in dosedanje dosežke Podnebnega programa in nekatere spremembe temeljne listine mreže, saj se je tako poslanstvo kot delovanje mreže od leta 2012, ko je bila sprejeta, nekoliko spremenilo. Nato pa se je predstavila nova članica mreže – Center arhitekture Slovenije.
Vsebinska razprava na srečanju se je vrtela okoli potreb in pričakovanj članic v okviru mreže. Koordinator mreže je s Podnebnim programom pridobil tudi možnost finančne podpore projektom članic mreže, kar je bila dolgoletna želja vseh, predvsem kot eden pomembnih vzvodov za krepitev članic mreže. Razpisov za manjše, lokalne, prostovoljske organizacije na področju urejanja prostora ali varstva okolja za manjše lokalne ali pilotne akcije skoraj ni, tudi za manjša sredstva pa je običajno veliko birokracije s prijavo in poročanjem. Razpisi za Podnebne akcije v okviru Podnebnega programa so se izkazali za prijazne in učinkovite – članice ob podpori koordinatorja svojo energijo lahko usmerijo predvsem v načrtovano aktivnost. Izvedeni so bili že trije projekti v letu 2020, trije so v teku letos, v času izvajanja Podnebnega programa pa sta predvidena še dva razpisa, na podlagi katerih članice »zmagovalne« projekte izberejo na Idejnih zajtrkih.
V živahni razpravi se je pokazalo, da članice potrebujejo predvsem naslednje vrste finančne pomoči:
- za izvedbo manjših projektov: najbolj zaželeno bi bilo financiranje manjših projektov v zneskih od 3.000 do 5.000 EUR, ki trajajo okvirno eno leto (kot so Podnebne akcije), izjemoma tudi nekoliko večjih in dalj časa trajajočih projektov,
- za različne dogodke ali publikacije: mikro (so)financiranje v obsegu do 1.000 EUR
- za pravno podporo članicam: za pomoč, ki presega prvi pravni nasvet, ki ga brezplačno nudi PIC v okviru Zelene svetovalnice, so za delo pravnih strokovnjakov in na koncu tudi odvetnikov potrebna sredstva. Gre tako za pravno podporo vsebinskih prizadevanj organizacij, članice pa vidijo mrežo vidijo tudi kot prvi naslov za pomoč pri statusnih vprašanjih. PIC ima na voljo usposobljeno ekipo pravnikov – zagovornikov okolja, ki bi se lahko odzivali na potrebe članic, vendar je za to potrebno zagotoviti sredstva. Za pravno podporo bi se moral vzpostaviti poseben sklad, vanj pa bi se lahko stekala tudi npr. sredstva od donacij iz 1% dohodnine.
Srečanje smo zaključili z mislijo, da v iskanju novih virov financiranja Podnebnih akcij in navedenih potreb članic, potencial vidimo predvsem v našem znanju in kompetencah, ki bodo na prehodu v zeleno podnebno nevtralno bodočnost potrebna.
Fotografije (Polona Valič, Umanotera)
