V Uradnem listu EU je bil 9. 7. 2021 objavljen »Evropski podnebni zakon«, sprejet v obliki uredbe (evropska podnebna pravila), ki bo začel veljati dvajseti dan po objavi. Gre za pomembno normativno podlago, ki kot neposredno pravno zavezujoč predpis določa obveznost podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990.
Podnebni zakon določa tudi obvezen napredek v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe, ki se skupaj z napredkom pri blaženju podnebnih sprememb preverja vsakih pet let. Poseben člen je namenjen sodelovanju javnosti, na podlagi katerega Komisija tudi spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, akademskimi krogi, poslovno skupnostjo, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev.
Uredba določa tudi naloge Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe, ki je bil že doslej tudi svetovalno telo Evropske okoljske agencije. Ta je objavila pregled stanja prispevka strokovnih svetovalnih teles za podnebje po državah EU, v katerem poudarja, da so strokovna svetovalna telesa za podnebje poleg podnebnih zakonov zelo pomembna za doseganje ciljev Pariškega sporazuma. Strokovna telesa lahko bistveno prispevajo k oblikovanju ustreznih podnebnih politik.
Za ukrepanje po vseh sektorjih pa je pomemben sveženj predpisov Pripravljeni na 55 (»Fit for 55%«), ki spreminja že veljavne predpise, sprejete za doseganje ciljev do 2030. Spremembe sledijo sprejemu Evropskega zelenega dogovora in novega podnebnega cilja za leto 2030. Gre predvsem za predpise povezane z evropsko shemo trgovanja z emisijami (EU ETS), vključno z novim ETS-om za stavbe in promet, spremembe uredbe o delitvi naporov, direktive o energetski učinkovitosti, direktive o obnovljivih virih energije, pravil na področju rabe zemljišč in spremembe rabe zemljišč (LULUCF). Paket predpisov je Evropska komisija sprejela in predstavila 14. 7. 2021, sledijo pa zakonodajne procedure pri Evropskem parlamentu in Svetu EU. Gre za številne direktive, ki bodo morale biti prenašene v nacionalni pravni red, in za uredbe, ki veljajo neposredno.
V Sloveniji za nacionalni podnebni zakon očitno ni (več) politične volje, čeprav je bil osnutek Zakona o podnebni politiki v javni razpravi že konec leta 2019 (prvi osnutek pa že leta 2011). Je pa Državni zbor dne 13. 7. 2021 z letom in pol zamude sprejel Resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, ki žal ne sledi aktualnim ambicijam na ravni EU, ni skladna z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom in vključuje okoljske odločitve, o katerih ni bilo javne razprave. Po javni razpravi je tako Ministrstvo za okolje dodalo besedilo glede morebitnega jedrskega scenarija kot ene izmed opcij in sicer v smislu, da na področju jedrske energije Slovenije »načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje.« V NEPN, ki je bil sprejet februarja 2020 kot akcijski načrt do leta 2030, je bila glede jedrske energije predvidena še »celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije« (ekonomske in druge strokovne analize, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede izgradnje nove jedrske elektrarne – str. 55). Načrtovanje pa predpostavlja že sprejeto odločitev in Ministrstvo za infrastrukturo tudi že obravnava vlogo za izdajo energetskega dovoljenja za novi blok jedrske elektrarne. Gre torej za dokončno odločitev o energetski prihodnosti Slovenije, ki ni bila v javni razpravi in za katero nista bili izvedeni celovita presoja vplivov na okolje in postopek čezmejne presoje vplivov na okolje.
Hkrati se učinkovito prerazporejajo sredstva Sklada za podnebne spremembe za obdobje s sprejemom novega Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023. Ta je glede na lani sprejeti odlok za isto obdobje bistveno prerazporedil sredstva, predvsem pa pomembno skrčil sredstva, namenjena nevladnim organizacijam.
Uspešnost doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je preverjalo tudi Računsko sodišče v revizijskem poročilu, objavljenim junija letos. Revizija se nanaša na obdobje od 2013 do 2019 glede na določene cilje za to obdobje. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bila Slovenija pri tem deloma uspešna, med priporočili pa je opozorilo na potrebo po okrepitvi aktivnosti glede postopnega zmanjševanja okolju škodljivih subvencij, po spodbujanju dela od doma, po okrepitvi izvajanja ukrepov za večjo privlačnost javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa ter na potrebno povečanje sredstev za železniški promet.
Pripravila Senka Šifkovič Vrbica, IPoP – Inštitut za politike prostora
—
Foto: Nina Plevnik, IPoP (CC BY-NC 4.0)
