7. april je svetovni dan zdravja, ki tokrat poteka pod sloganom “Naš planet, naše zdravje.” Z izbrano temo nas Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja na to, da sta naš način življenja in stanje našega okolja vzročno povezana. Ljudje smo hkrati povzročitelji in žrtve krize okolja, zato smo tudi ljudje tisti, ki lahko, in moramo, s spremembami v načinu življenja, rabe virov in proizvodnje prispevati k izboljšanju stanja okolja in našega zdravja.
Podnebne spremembe so med drugim največja nevarnost za zdravje, česar se še zelo slabo zavedamo. SZO navaja, da okoljski dejavniki vsako leto vzamejo kakšnih 13 milijonov človeških življenj. Onesnažen zrak, ekstremni vremenski dogodki in pomanjkanje hrane povzročajo številne smrtonosne bolezni, zdravstvene težave in stiske, ki vodijo v kritičen padec javnega zdravja. Izpolnjevanje ciljev Pariškega sporazuma bi lahko do leta 2050 samo z zmanjšanjem onesnaženosti zraka rešilo približno milijon življenj letno (vir). Pandemija Covid-19 nas je prisilila, da smo za kratek čas nekoliko upočasnili naš tempo življenja in se zavedli okolja in temeljnih vrednot. Vsekakor pa je na lokalni in globalni ravni radikalizirala zavedanje o pomenu povezav med zdravjem človeka in stanjem okolja.
Več kot 90 odstotkov ljudi diha nezdravo raven onesnaženosti zraka. Ta je v veliki meri posledica izgorevanja fosilnih goriv, katerih velik porabnik je avtomobilski promet, ki proizvede okoli 20 odstotkov svetovnih emisij ogljika (vir). Nasprotno alternative, kot sta hoja in kolesarjenje v povezavi z javnim transportom, niso le okolju mnogo bolj prijazne, ampak prinašajo tudi pomembne koristi za zdravje in dobro počutje ljudi, lokalno skupnost in ekonomijo. Aktivne oblike mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, lahko pomembno prispevajo k zaviranju razvoja in izboljšanju poteka številnih srčno-žilnih bolezni, diabetesa tipa 2, nekaterih vrst raka, kostno mišičnih bolezni, demence in alzheimerjeve bolezni, depresije in duševnih stisk (vir).
Naše zdravje je odvisno od zdravja planeta in zdravje planeta je odvisno od nas.
Zdravstvene koristi hoje so dobro raziskane in tudi v Sloveniji že veliko ljudi vsak dan šteje korake v dobri veri, da s tem koristijo svojemu zdravju. Pomanjkanje fizične aktivnosti je po nekaterih študijah dvakrat bolj smrtonosno kot debelost. Najbolj razširjeno je priporočilo o 10 000 korakih na dan, ameriški zdravniki priporočajo vsaj 15 minut hitre hoje na dan (vir), NIJZ priporoča vsaj 30 minut hitre hoje na dan (vir).
Z ozirom na to lahko mesta hitro naredijo veliko dobrega za zdravje prebivalcev, če postanejo hoji prijazna. Krepiti je treba zavedanje, da to, kako stanujemo, potujemo in delamo, določa naše zdravstveno stanje in počutje, pa tudi stanje in zdravje našega okolja. Hoji prijazno mesto z vsemi svojimi silami, s celostnim in vključujočim načrtovanjem in urejanjem prostora skrbi za to, da so peš poti v dobrem stanju, varne in osmišljene, da praktično povezujejo dejavnosti in storitve v prostoru in da v povezavi z javnim potniškim prometom zmanjšujejo potrebe prebivalcev po vožnjah z avtomobilom. Cilj načrtovanja hodljivosti je izboljšati pogoje za hojo v lokalnem okolju, ozavestiti peš razdalje in spodbuditi spreminjanje potovalnih navad v korist aktivne mobilnosti.
Hoji prijazno mesto je zdravo mesto kratkih razdalj, dobrega počutja in povezanih skupnosti.
Slovenska mesta imajo dobre pogoje za to, da postanejo hoji prijazna in da svojim prebivalcem in obiskovalcem omogočijo življenje v skladu z novimi ideali zdravja in kakovostnega bivanja, nizkim ogljičnim odtisom in odgovornostjo do okolja. Za uspešno izkoriščanje potencialov je pomembno ustvarjanje strateških, načrtovalskih in operativnih sinergij med prizadevanji za zdravje človeka in okolja, urejanje prostora, prometa in družbene dejavnosti.
V programu Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga podpira Ministrstvo za zdravje, IPoP in CIPRA Slovenija spodbujamo hojo v šolo in po vsakdanjih opravkih ter se posvečamo načrtovanju hodljivosti bivalnega okolja. Verjamemo, da je hoja najbolj običajna oblika telesne dejavnosti, ki jo prakticiramo vsi, ne glede na starost in socialni status. V resnici je tudi najbolj razširjena, preprosta in ugodna vrsta mobilnosti. Pričakovali bi, da so pogoji za hojo dobri povsod. Vendar ni tako. Kljub vsakodnevni hoji vsakega izmed nas in poznavanju koristi hoje za zdravje so pogoji za hojo še marsikje slabi. To pomeni, da so pločniki ozki ali pa jih sploh ni, da je tlakovanje neravno, da je prehodov za pešce premalo, da robniki na prehodih niso znižani, da so zeleni intervali na prehodih prekratki, da ob poteh ni klopi in da se vse prepogosto pri organizaciji gradbišč in prometa povsem pozablja na pešce.
V programu ugotavljamo, da vse več občin prepoznava pomen hoje kot zdravju koristne prometne prakse in tudi pomen načrtovanja hoji prijaznega okolja za zdravje prebivalcev in stanje okolja. To se kaže tudi skozi naše pozive Načrtujmo skupaj zdravo mesto!, v okviru katerih partnerji programa skupaj z izbranimi občinami pripravljamo lokalne načrte hodljivosti. Namen teh je spremeniti položaj hoje v okviru načrtovanja trajnostne mobilnosti in položaj pešca v urejanju prometnega prostora predvsem zaradi zdravstvenih in okoljevarstvenih koristi hoje. Priprava lokalnega načrta hodljivosti nam je tako v občini Črna na Koroškem kot v občini Piran pokazala, da analiza, ki se osredotoča na pogoje za hojo in skuša pospešiti prenos ciljev celostne prometne strategije v prakso, prinaša zanimive ugotovitve in je za lokalne akterje dobra spodbuda za izboljšanje pogojev za hojo.
Letos bomo Dan zdravja zaznamovali s posvetom “Hoji prijazno mesto za zdravje ljudi in planeta” v Velenju. Posvet je organiziran skupaj z območno enoto NIJZ Celje in Mestno občino Velenje, ki je kot tretja od občin v tem programu dobila priložnost sodelovati v procesu priprave lokalnega načrta hodljivosti. Dogodek bosta otvorila minister za zdravje Janez Poklukar in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki bosta ob tej priložnosti podpisala tudi mednarodno Listino za hojo.
Avtorice besedila: Nina Plevnik, Maja Simoneti, Jana Okoren, IPoP – Inštitut za politike prostora
—
Foto: stanvpetersen na Pixabay
