Na Webinarju za zagovorništvo je mag. Senka Šifkovič Vrbica predstavila pomembnost celovite presoje vplivov na okolje pri strateškem in prostorskem načrtovanju – vrednotenju prvin načrtovalskih zamisli. To je bil tretji v seriji Webinarjev za zagovorništvo, namenjenih širitvi znanja in usposobljenosti za zagovorniško spopadanje s problemi na poti trajnostnega razvoja družbe. Prva dva sta bil namenjena splošni predstavitvi sistemske ureditve, v katero se umešča urejanje prostora (Temelji pravne ureditve varstva okolja in urejanja prostora) in kanali, poreko katerih lahko nevladne organizacije in splošna javnost vplivajo na odločitve (Sodelovanje javnosti pri okoljskih in prostorskih odločitvah).
Postopek strateške presoje planov, programov in splošnih aktov, kamor sodijo tudi prostorski načrti, ki ga v našem sistemu imenujemo celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je prvi postopek, na katerega moramo biti pri varstvu okolja in trajnostnem urejanju prostora pozorni. Na tej ravni se v najvišjih strateških planih države presoja vpliv usmeritev družbe, na ravni prostorskega načrtovanja pa se ustvarjajo podlage za neposredne posege v okolje in gradnje, ki bodo ostale v prostoru dolgoročno.
K strateškim presojam vplivov zavezuje že Konvencija o čezmejni presoji vplivov na okolje (ESPOO konvencija), pravila te pa določa njen protokol o strateški presoji vplivov na okolje. V EU je tem presojam namenjena Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje in se nanaša na okoljske presoje, ki so v Slovenski pravni red prenesene z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1), v 40. do 48. členu. Del presoje vplivov na okolje je tudi presoja sprejemljivosti vplivov planov na naravo po Habitatni direktivi in Zakonu o ohranjanju narave (ZON), podrobneje pa še v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.
Glede na prakso Sodišča EU je potrebno široko razumevanje, kateri plani in programi naj bodo podvrženi celoviti presoji vplivov na okolje, pri čemer se lahko presojajo tudi predpisi (taka je praksa na področju prostorskega načrtovanja). Na nacionalni ravni usmeritve glede tega, kateri plani lahko pomembneje vplivajo na okolje, določa Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje. V okviru CPVO bi se lahko strateško presojali tudi vplivi zakonov na okolje, vendar pri nas to ni praksa. Je pa v okviru priprave predloga zakona potrebno tudi predstaviti morebitne vplive zakona na okolje – tako zahtevajo 115. člen Poslovnika Državnega zbora, 8a. člen Poslovnika Vlade RS ter Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije št. 10 (priloga 3). Podrobnejše usmeritve pa je mogoče najti tudi v Priročniku za izvajanje presoj posledic predpisov in politik.
Pri strateški presoji vplivov na okolje je pomembno, da pripravljavci plana strokovnjake za pripravo okoljskega poročila, ki je jedro presoje, angažirajo v zgodnji fazi priprave plana. Le tako se lahko tudi sam plan oblikuje tako, da bo dolgoročno sledil okoljskim ciljem, h katerim se je država zavezala. To pa bi moralo biti v sedanjem trenutku okoljske, podnebne in biodivezitetne krize tudi v primarnem interesu.
Sam postopek CPVO je relativno enostaven, vendar pa je vsebina te presoje zahtevna in kompleksna. Slediti mora zahtevam Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. Zgled dobrega procesa priprave plana, okoljskega poročila in sodelovanja različnih deležnikov in javnosti je priprava Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta in presoje njegovih vplivov na okolje in doseganje okoljskih ciljev.
Javnost v postopku CPVO lahko sodeluje na koncu, ko je osnutek plana in okoljsko poročilo razgrnjeno za 30 dni, kar pa je malo časa za preučitev in odziv tako obsežnih gradiv. Še krajši rok (21 dni) imajo v postopku različni mnenjedajalci, ki iz svoje pristojnosti dajejo mnenje o vplivih plana na njihovo področje, zato se pogosto zgodi, da mnenja ne podajo. Vprašanje je tudi ali res vsi pripravljavci planov obvestijo Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi postopek CPVO, o začetku načrtovanja in ali so presojani vsi najvišji strateški plani, pomembni za nujno preusmeritev družbe na trajnostno in podnebno nevtralno družbo. Pri sami presoji je pomembno pogledati, kako so postavljeni okoljski cilji in merila za ocenjevanje vplivov – prenizki pragovi lahko vodijo do (nerealne) ocene sprejemljivosti vplivov. Pogosto so vplivi plana na okolje/naravo nesprejemljivi, vendar postanejo sprejemljivi s številnimi omilitvenimi ukrepi, katerih izvedba in dolgotrajno vzdrževanje (npr. nadomestnih habitatov) pa je vprašljiva s stališča ustreznega nadzora. Eden glavnih problemov presoj vplivov na okolje je ekonomska odvisnost strokovnjakov za presoje od naročnikov (pripravljavcev planov, v primeru planov ali investitorjev v primeru konkretnih posegov ali projektov).
—
Webinar je namenjen članicam Mreže za prostor in drugim nevladnim organizacijam, ki se srečujejo s problematiko urejanja prostora in varstva okolja. Podnebni program financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev.
