Do 17. 7. 2023 je v javni razpravi predlog Odloka o porabi sredstev sklada za podnebne spremembe 2023 – 2026. Glede na dosedanje programe predstavlja dokument določen napredek, tako glede preglednosti kot tudi vsebine. Največ sredstev se namenja ukrepom s področja obnovljivih virov energije (195 mio) in trajnostne mobilnosti (154 mio), sledita razogljičenje gospodarstva (slabih 123 mio) in podpora ukrepom skoraj nič emisijskih in brezemisijskih stavb (dobrih 100 mio), kar je vse skladno z aktualnimi potrebami, da se podnebno ukrepanje na kritičnih področjih pospeši. Program tudi ohranja podporo za podnebne aktivnosti nevladnih organizacij s področja varstva okolja, urejanja prostora, podnebnih sprememb in trajnostne mobilnosti, za kar je predvidenih 4,8 mio EUR.
V Mreži za prostor pozorneje spremljamo predvsem ukrepe s področja trajnostne mobilnosti ter tudi ohranjanja narave oziroma krepitve biodiverzitete, ki jo obravnavamo kot posebnega pomena in ključno za bolj učinkovito prilagajanje družbe in okolja na obstoječe in predvidene učinke podnebnih sprememb.
V podporo trajnostni mobilnosti je največ sredstev namenjenih ukrepu nabave brezemisijskih vozil (95,75 mio) ter naložbam v infrastrukturo (52 mio), nekaj pa tudi za mehke ukrepe trajnostne mobilnosti (6,25 mio), konkretno:
- Za naložbe v trajnostno mobilnost namenjene zagotavljanju varnih in privlačnih površin za aktivne oblike mobilnosti in omogočanju večmodalnih poti, ki vključujejo JPP. Podprta bo gradnja infrastrukture za hojo in kolesarjenje višjih standardov, ki omogoča časovno učinkovito mobilnost brez osebnega avtomobila (projekti izvenivojskih prehodov, hitre kolesarske povezave, varna parkirna mesta za kolesa na JPP vozliščih oz. velikih generatorjih prometa, sistemi izposoje javnih koles. Financirani bodo tudi z aktivno mobilnostjo povezani ukrepi kohezijske politike.
- V okviru ukrepa brezemisijskih vozil se bo financiral nakup vozil za cestni promet in sicer vozila za JPP, komunalna, delovna in tovorna vozila in osebna vozila in sicer do 80 % vrednosti brez DDV. Financirala se bo tudi vzpostavitev javno dostopne ali zasebne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za brezemisijska vozila – za električna vozila in vozila na zeleni vodik.
- V okviru mehkih ukrepov se bo financiralo informiranje in ozaveščanje različnih javnosti o problematiki posledic motoriziranega, predvsem osebnega prometa na vpliv podnebnih sprememb in mobilnostne akcije, ki so namenjene ciljnim javnostih kot so izobraževalne ustanove, nevladne organizacije, zavodi, ipd.
Vsi navedeni ukrepi na področju mobilnosti so dobrodošli, vendar pa v Mreži za prostor pogrešamo močnejšo podporo razvoju javnega potniškega prometa. Nakupi brezemisijskih vozil oziroma zamenjava vozil namreč same ponudbe in uporabne vrednosti, torej vloge javnega potniškega prometa, v praksi ne bo izboljšala. Nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva več ukrepov za spodbujanje in razvoj JPP, ki se ne uresničujejo ali so še neučinkoviti (npr. dodatni ukrepi NEPN, preglednica 33, str. 103). Zato bi bilo tudi potrebno podpreti čim prejšnji polni zagon družbe za upravljanje javnega potniškega prometa in ukrepe za okrepitev ter povezavo vseh medkrajevnih in mestnih JPP sistemov, pa tudi ukrepe podpore sopotništvu.
Program pravilno prepoznava tudi pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti za prilagajanje podnebnim spremembam in predvideva financiranje ukrepov, ki pa so prvenstveno usmerjeni v krepitev biodiverzitete v zavarovanih območjih. Financirali se bodo ukrepi za obvladovanje vplivov podnebnih sprememb na mokrišča, ohranjanje in obnovo ekstenzivnih travišč, za preprečevanje in obvladovanje širjenja invazivnih vrst ter za ekosistemske storitve in krajinske značilnosti. Pri tem bodo do porabe sredstev upravičeni izvajalci državni javnih služb in izvajalci pogodbenega in skrbniškega varstva za izvajanja posameznih naloga upravljanja zavarovanih območij s področja ohranjanja narave, če bodo ukrepi določeni v njihovih potrjenih programih. Skupaj bo tem ukrepom namenjenih 6 mio kar pozdravljamo in hkrati ocenjujemo, da to ni dovolj.
V programu namreč pogrešamo sredstva za ukrepe namenjene ohranjanju narave in krepitvi vloge narave, ki ima izjemno pomembno vlogo pri prilagajanju okolja na podnebne spremembe s katerim v Sloveniji res izrazito zaostajamo. Med temi ukrepi vidimo predvsem:
- podporo pripravi ocen ranljivosti in priprave načrtov prilagajanja: na podlagi 5. člena Evropskih podnebnih pravil države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti, njene politike pa to podpirajo. Glede na dolgoročno podnebno strategijo (poglavje 5.5.) in Nacionalni program varstva okolja do 2030 (poglavje 7.7.) bi morale občine in sektorji pripraviti ocene ranljivosti in načrte prilagajanja že do konca 2022, vendar se ti procesi še niso niti dobro začeli.
- podporo ambicioznemu ozelenjevanju mest kot ključnemu ukrepu prilagajanja mest z ukrepi za ohranjanje narave in krepitev biodiverzitete, za urejanje javnih zelenih površin in obvladovanje padavinske ali meteorne vode in upravljanje urbane odvodnje. V skladu z Biodiverzitetno strategijo EU se pričakuje, da bodo za te ukrepe na voljo politična podpora in finančna sredstva ter osebje. Strategija ob tem posebej opozarja tudi na pomen ambicioznega ozelenjevanja mest, za katero morajo mesta pripraviti načrte in s katerim se zagotavljata tudi javno zdravje in dobro počutje.
Na koncu pozdravljamo, da program ohranja podporo za podnebne aktivnosti nevladnih organizacij na področjih varstva okolja, podnebnih sprememb, urejanja prostora in trajnostne mobilnosti. Financirali se bodo podnebni programi vsebinskih mrež NVO in projekti NVO s področja dejavnosti informiranja, svetovanja, izobraževanja, raziskovanja, zagovorništva, mreženja, promocije in podpore v korist NVO na vsebinskih področjih varstva okolja, podnebnih sprememb, trajnostne mobilnosti in urejanja prostora. Za to je predvidenih 4,8 mio EUR.
Oddane pripombe Mreže za prostor (spremni dopis in pripombe)
—
Foto: Pixabay (CC0)
