PešFolk se predstavi

Izrazita osredotočenost na motorne oblike prometa, ki je sledila bliskovitemu razvoju v zadnjih desetletjih, je v slovenska mesta prinesla množične zastoje ter občutno onesnaženost zraka, kar vpliva na slabšo kakovost življenja v mestu.

Tega smo se začeli zavedati šele nedolgo nazaj, ko so državne in lokalne oblasti ob trendih iz tujine začele sprejemati različne ukrepe, s katerimi želijo omejiti motorni promet in spodbujati drugačne, okolju prijaznejše načine prevoza. A ustaljene vzorce vedenja in ravnanja je težko spremeniti, potrebna sta čas in številni napori, seveda pa je pri osveščanju splošne javnosti pomemben prispevek civilne družbe.

Novo mesto, ki je regijska prestolnica in pomembno industrijsko središče, ni izjema. Pa ne le to, je mesto na okljuku reke Krke s čudovito naravo, ki kar kliče po sprehajanju ter nasploh aktivnemu preživljanju prostega časa. Zaradi relativno kratkih razdalj znotraj mesta je možno številne poti prehoditi oziroma prekolesariti. Vendar je potrebna ustrezna infrastruktura, ki temelji na urejenih, varnih in usklajenih povezavah. Da bi pospešili aktivnosti na tem področju, smo ustanovili neformalno združenje, ki sliši na ime PešFolk.   

Iniciativa PešFolk je bila ustanovljena z namenom pospeševanja izgradnje in urejanja mreže pešpoti v Novem mestu in okolici (zlasti ob vodotokih) ter spodbujanja kulture sprehajanja in trajnostne mobilnosti. Njeni predstavniki delujemo na več nivojih, in sicer z drugimi sorodnimi združenji, s splošno javnostjo ter z nosilci lokalne oblasti (občino).

Foto arhiv PešFolk

Začetno navdušenje in prvi dokumenti

Že takoj ob začetku delovanja leta 2015 smo izdelali manifest ter oblikovali vizijo poti. Ta večinoma temelji na poteh, ki so že zajete v prostorskih izvedbenih aktih in obsega sprehajališča ob reki Krki in njenem desnem pritoku Težki vodi ter na območju Marofa. Poleg tega smo pripravili tudi elaborat za ureditev Poti od mlina do mlina (zasnoval Marijan Dović leta 2004, konkretiziral in obudil Luka Rems v letih 2012 in 2013). Naša stališča in pobude smo predstavili na sestanku v kabinetu župana, kjer smo se dogovorili za pospešeno pripravo projektov na področju pešpoti. Na podlagi tega srečanja je bil v naslednjih letih pripravljen projekt za izvedbo (PZI) Poti od mlina do mlina. Na sestanku v začetku leta 2017 smo predstavili elaborat za sprehajalne poti ob Težki vodi, čemur je sledilo projektiranje. Vseskozi smo z občino komunicirali tudi preko elektronske pošte ter spremljali potek aktivnosti.

Vir: PešFolk

Neučinkovitost lokalne oblasti

Žal naštete pešpoti še vedno niso realizirane. Ocenjujemo, da se projekti vodijo prepočasi, kar pripisujemo pomanjkanju politične volje. Občina se vsekakor strinja s sprehajališči, vendar so prioritete drugje, zato se zadeve pogosto odlaga na prihodnji čas. Drugi vzrok vidimo v nespretnosti in krizi odločanja pri urejanju premoženjsko-pravnih zadev. Za ureditev poti je potreben odkup zemljišč, kjer pogosto prevladujejo močni zasebni interesi. Pogovori z lastniki ne potekajo optimalno in po začetnem neuspehu pogosto zamrejo. Občinski uradniki nimajo jasnih usmeritev in navodil, do kje se lahko spustijo ter katere zahteve sprejmejo. Predvsem pa postopek pogajanj z lastniki ne poteka sistematično, zato tudi odločitev za morebitno razlastitev ni sprejeta na podlagi objektivnih kriterijev, ampak gre za arbitrarno presojo, odvisno od pomembnosti projekta za vsakokratno lokalno oblast.

V iniciativi PešFolk obenem ugotavljamo, da odnos do civilne družbe s strani občine ni najboljši, ampak je večkrat pokroviteljski. Lokalna oblast ima pogosto svojo smer, četudi ta ni najboljša in najhitrejša pot do cilja. Zunanje pobude so večinoma uslišane le, če se prekrivajo z namerami občine. Menimo, da je potrebno način ravnanja spremeniti, saj so tovrstne pobude izjemno pomemben dejavnik pri vključevanju občanov v procese odločanja, kar naj bi bil cilj sodobnega načina vladanja.

Foto arhiv PešFolk

Osveščanje javnosti in uporniški duh

Ob komunikaciji z občino veliko pozornosti namenjamo osveščanju javnosti. Tako imamo vzpostavljeno spletno stran (http://pesfolk.si), kjer se je mogoče seznaniti z vsemi našimi dokumenti, aktivni pa smo tudi na družbenem omrežju Facebook (http://fb.com/pesfolknm). Z namenom promocije sprehajalnih poti in idej smo leta 2016 posneli kratki film Novo mesto – mesto sprehajalnih poti, ki ga je režiral Nejc Gazvoda. Film smo kasneje predstavili na pogovornem večeru na novomeškem Glavnem trgu. Leta 2017 smo organizirali voden sprehod po novomeških poteh, kjer smo spregovorili o pomenu urejanja mreže sprehajališč, varstvu naravne in kulturne dediščine ter drugih zanimivostih.

Ena naših najbolj odmevnih akcij pa je bilo odprto pismo, ki smo ga naslovili na predsednika uprave družbe Krka, d. d., Jožeta Colariča v zvezi z namero po izgradnji velikega tovarniškega parkirišča na območju Kosove doline. Opozorili smo, da Kosova dolina v strateških aktih nikoli ni bila predvidena za širitev družbe ter opomnili, da ogromna večina zaposlenih na delo prihaja z avtomobilom. Žal nismo bili uspešni. Zaradi naših stališč smo bili deležni tudi nekaterih kritik v smislu, da nasprotujemo novim delovnim mestom in oviramo razvoj, kar so zgolj lokalni populizmi in nimajo zveze s strokovno presojo.

Argumenti in sodelovanje

Ves čas se trudimo, da so naša stališča argumentirana ter razprave strpne in dostojanstvene. Zavedamo se, da obstajajo ljudje, ki mislijo drugače (prednost motornemu prometu), kar spoštujemo, vendar si prizadevamo, da jih prepričamo z močjo vsebinskih argumentov ter relevantnimi podatki. V zadnjem času izjemno dobro sodelujemo z Novomeško kolesarsko mrežo (NKM), s katero smo združili nekatere dejavnosti. Na zadnjem sestanku v kabinetu župana februarja 2019 smo nastopili enotno in skupaj. Na ta način želimo nadaljevati tudi v bodoče ter se povezati še s kakšnim združenjem v Novem mestu in širše po Sloveniji.

Skupinska fotografija članov skupine. Foto arhiv PešFolk

Ustanovni člani Za konec naj se predstavimo poimensko. V iniciativi PešFolk smo se zbrali posamezniki, ki smo že doslej v javnosti dejavno spodbujali oblikovanje mreže pešpoti. Arhitekt in fotograf Tomaž Levičar je idejni oče vizije mreže novomeških pešpoti in konkretno zaslužen za številne poti, ki že vrsto let razveseljujejo meščane. Univerzitetni profesor, raziskovalec in glasbenik Marijan Dović, pobudnik Poti od mlina do mlina, se aktivno ukvarja z vizijo mesta kot navdihujočega doživetja za meščane in obiskovalce. Uroš Lubej je gimnazijski profesor in občinski svetnik, pred tem pa je bil urednik revije Park, ki je dolga leta generirala številne ideje za razvoj Novega mesta in Dolenjske. Mitja Simič je konservator in krajinski arhitekt ter viden slovenski strokovnjak za zgodovinske vrtne in parkovne ureditve. Akademska slikarka Nataša Mirtič je priznana slovenska grafična umetnica in navdušena sprehajalka. Najmlajši član ekipe pa je pravnik Luka Rems, ki je še kot novomeški gimnazijec marsikoga presenetil z doslednim zagovarjanjem spoštovanja zakonitosti in dodelanim načrtom, ki je konkretiziral idejo Poti od mlina do mlina ter sprožil aktivnosti, ki so pripeljale do ustanovitve iniciative PešFolk. Kasneje se nam je pridružil še gozdar Peter Železnik, ki je velik poznavalec mestnega drevja, obenem pa angažiran meščan, ki pomaga pri številnih projektih.

Pripravil: Luka Rems

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close