Končana je še ena uspešna izvedba projektov članic Mreže za prostor, financiranih skozi Podnebni program Mreže za prostor. Podnebne akcije, kot smo sklenili poimenovati »male« projekte, so ponovno dokazale, kako velik potencial ima za lokalne organizacije relativno majhna finančna podpora, ki izvajalcem dopušča dovolj veliko mero inovativnosti, eksperimentiranja in je birokratsko minimalno breme.
V letu 2020 smo spremljali izvedbo treh projektov naših članic: zasaditev mini urbanega gozdička po Miyawaki metodi v Mariboru s strani Organizacije za participatorno družbo, iskanje Vročih točk v Ljubljani s kulturnim društvom Prostorož in popisovanje dvorišč s potencialom za dvig kakovosti bivanja z društvom Hiša! V Mariboru. Decembra 2021 smo skupaj s KD Prostorož praznovali tudi mednarodni dosežek njihove akcije, saj so za projekt Vroče točke prejeli nagrado Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za civilno družbo. Nagrado ESS podeljuje neprofitnim organizacijam, združenjem in posameznikom za odličnost v pobudah civilne družbe na področju podnebnih ukrepov.
Marca 2021 smo se članice ponovno zbrale na Idejnem zajtrku, da prisluhnemo projektnim predlogom naših sočlanic in o njih glasujemo. Izbrane so bile tri Podnebne akcije: 6 kvadratnih metrov Inštituta za študije stanovanj in prostora, Drevo na kolo! društva Est=etika v sodelovanju z Mladimi za podnebno pravičnost ter Zavodoma Bob in 404 in Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka v izvedbi Organizacije za participatorno družbo. Tudi letos so izvajalci Podnebnih akcij pokazali, kako velike razsežnosti lahko s povezovanjem, zagnanostjo in drugačnimi pristopi dosežejo tovrstni projekti, ki opozarjajo na pomembnost aktivacije vseh ravni upravljanja in javnosti za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe in razumevanje potreb po trajnostnemu urejanju prostora. V nadaljevanju si lahko preberete več o izvedenih Podnebnih akcijah in njihovih širših učinkih.
Inštitut za študije stanovanj in prostora je z namenom opozarjanja na stanovanjsko krizo v Ljubljani in Sloveniji skupaj z kolektivom Kvadratni meter na Metelkovi ploščadi postavil spomenik stanovanjski krizi. Spomenik je uprizarjal stanovanjsko stisko, dotrajanost stanovanjskega fonda, in negotov položaj tržnih najemnikov. Postavljen je bil v imitaciji betona, ki je z vidika podnebnih sprememb še posebej problematičen gradbeni material, s čimer so odprli tudi vprašanje gradnje za zagotavljanje stanovanjske preskrbe v prihodnje. Tvorilo ga je 6 kvadratnih odprtin z dimenzijami enega metra, s čimer so opozarjali na pogoste slabe bivalne pogoje in politično stanje, ki že leta prelaga stanovanjsko odgovornost na posameznika. Otvoritev spomenika je potekala 19. avgusta 2021, pospremljena pa je bila s pogovorom Maše Hawline iz IŠSP s strokovnjakom s področja urbanih politik dr. Anžetom Zadelom in arhitektom ter publicistom dr. Milošem Koscem na temo reševanja stanovanjske problematike. Udeleženci so si lahko ogledali tudi premierno projekcijo kratkega dokumentarnega filma Kje bomo pa jutri spali? Spomenik je bil na Metelkovi ploščadi postavljen dva meseca.
Društvo Est=etika je skupaj z Mladimi za podnebno pravičnost in Zavodoma Bob in 404 avgusta 2021 na ulice Ljubljane pripeljala drevo na kolesu. Tovorno kolo lastne izdelave, opremljeno s poljskim javorjem, je bilo za tri tedne predano v uporabo javnosti, da ga zapeljejo do točk v mestu, kjer so prepoznali največje pregrevanje ali si zaželeli ozelenitev območja. Z akcijo, ki je bila dobro medijsko pokrita, so v Ljubljani skupaj z javnostjo identificirali 30 lokacij, katere so predali Mestni občini Ljubljana. A tukaj se zgodba drevesa na kolesu ni končala. Tovorno kolo je bilo v organizaciji Mladih za podnebno pravičnost v sredini septembra prepeljano iz Ljubljane v Novo mesto, kjer se mu je pridružilo novo drevo, navadni kostanj. Skupaj sta bila ponovno predana prebivalcem, ki so v naslednjih štirih tednih prav tako identificirali lokacije v mestu, kjer se v poletnih mesecih prostor pregreva in bi potreboval ozelenitev. Po uspešno izvedenih akcijah, sta bili drevesi posajeni na vnaprej predvidenih točkah v mestu. Ob tem obstajajo že želje za nadaljevanje projekta v sodelovanju z drugimi slovenskimi mesti in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na lokalnem nivoju.
Organizacija za participatorno družbo iz Maribora se je po lanski uspešni zasaditvi urbanega Miyawaki gozdička tokrat lotila revitalizacije nabrežja Radvanjskega potoka. Z akcijo in aktivnostmi so naslovili problematiko izginjanja zelenih pasov ob vodotokih kulturne krajine. Skupaj s strokovnjaki so pregledali območje, opravili analize vode in pripravili načrt zasaditve, kot tudi monitoring sprememb na območju. Povezali so se tudi z Univerzo v Mariboru , ki bo na območju z meritvami spremljala temperaturne ekstreme mariborskih toplotnih otokov, in s katerimi bodo lahko spremljali blagodejne učinke, ki jih zeleni pasovi nudijo v svoji okolici. Obenem so izvedli tudi štiri naravoslovne sprehode, na katerih so skupaj z udeleženci in strokovnjaki opazovali dnevne in nočne letalce ter se izobraževali o pomenu kačjih pastirjev, vodnih nevretenčarjev in obrežne vegetacije. Z nekoliko zamude zaradi vodno gospodarskih vzdrževalnih del so decembra le uspeli izvesti tudi akcijo zasaditve nabrežja potoka. Na brežini Radvanjskega potoka med Radvanjsko cesto in potjo na Ledino so v soboto, 18. decembra 2021 skupaj s prostovoljci Iniciative mestni zbor zasadili 208 drevesnih in grmovnih vrst. Z vegetacijo so pripomogli k ekološki stabilnosti potoka, saj bo ta blažila temperaturna nihanja, vzdrževala stabilno raven kisika, preprečevala izpiranje hranil iz okoliških njiv v vodo, delovala kot naravna čistilna naprava in omogočila dvig biodiverzitete na območju.
Letošnje Podnebne akcije so ponovno pokazale, kako lahko z majhnimi sredstvi, veliko dobre volje in idej ter s sodelovanjem z drugimi nevladnimi organizacijami in ustanovami projekti članic Mreže za prostor dosežejo veliko vidnost in dobre rezultate. S povezovanjem je mogoče vključiti v izvajanje akcij tudi organizacije, ki niso članice Mreže za prostor, in tako postanejo rešitve bolj interdisciplinarne in vključujoče. Možno pa je tudi sodelovanje z organiziranimi skupinami kot so Mladi za podnebno pravičnost, ki drugače do sredstev ne morejo dostopati, imajo pa veliko dobrih idej in motivacije za izvedbo. Veseli nas, da sta financerja Podnebnega program Mreže za prostor, Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor podprla razpise za male projekte in prisluhnila potrebam manjših organizacij po dostopanju do tovrstnih sredstev, in da se očitno zavedata, da je za nujno preobrazbo družbe, ki jo narekujejo podnebne spremembe, treba angažirati vso ustvarjalno moč in voljo ljudi in organizacij, ki se problema dovolj zavedajo in zmorejo ustvarjati konkretne spremembe v prostoru.
