Uspešno izvedene Podnebne akcije članic Mreže za prostor so vnovič pokazale, kako raznoliki so lahko pristopi k trajnostnemu urbanemu razvoju. Akcije so inovativno naslavljale teme, kot so varstvo zelenih površin, začasna raba, izobraževanja mladih in skupnostno bivanje ter pri tem dosegle rezultate ter razvile modele delovanja, ki bodo živeli in se razvijali še naprej.
V letu 2022 je potekala že tretja izvedba Podnebnih akcij. Leta 2020 smo lahko spremljali zasaditev mini urbanega gozda po Miyawaki metodi, ki ga je skupaj s prostovoljci uredila Organizacija za participatorno družbo, iskali smo Vroče točke v Ljubljani s kulturnim društvom Prostorož in popisovali dvorišča v središču Maribora z društvom Hiša!. Leta 2021 smo po Ljubljani in Novem mestu lahko zapeljali drevo na kolesu, s katerim so na pomen zelenih površin in trajnostne mobilnosti v mestih opozarjali društvo Est=etika skupaj z Mladimi za podnebno pravičnost. Na Metelkovi ploščadi je Inštitut za študije stanovanj in prostora postavil spomenik stanovanjski krizi, v Mariboru pa je bila ponovno aktivna Organizacija za participatorno družbo, ki se je s prostovoljci lotila revitalizacije nabrežja Radvanjskega potoka.
Opise preteklih akcij najdete tukaj.
Poziv za Podnebne akcije 2022 smo objavili februarja 2022, a smo nanj prejeli le en projektni predlog. Strokovna komisija je po pregledu ustreznosti predloga sklenila, da ga potrdi, za preostanek sredstev pa izvede ponovni razpis.
Prva Podnebna akcija je leta 2022 postal projekt Prostor za spremembe, v katerem sta moči združili članici Center arhitekture Slovenije in kulturno okoljsko društvo Pazi!park. Namen projekta je bilo oblikovati in preizkusiti izobraževalni program o trajnostnem urejanju prostora za drugo triado osnovne šole. Zasnovali so sklop izkustvenih delavnic na katerih so otroci na zanimiv način spoznavali, kakšen je ogljični odtis uporabe prostora in koliko prostora potrebujemo za bivanje, kaj počnejo drevesa v mestih in kdaj je voda lahko v mestih nevarna. Za šolo, v kateri so izvedli poskusne delavnice, so izbrali OŠ Staneta Žagarja v Kranju. Otroci so se skozi delavnice učili kakšne posledice lahko imajo podnebne spremembe na lokalno okolje in na kakovost bivanja človeka in drugih živih bitij ter kako lahko tudi sami v prihodnje pripomorejo k prilagajanju nanje. Po testnih delavnicah so oblikovali tudi spletni izobraževalni model, v katerem lahko učitelji najdejo gradiva in navodila za samostojno izvedbo delavnic. Ob koncu projekta je bil izveden tudi dogodek zasaditve drevesa z učenci in učitelji na območju šole.
Drugi razpis smo objavili marca 2022. Pet od šestih prijaviteljev je svoje zamisli predstavilo tudi na Idejnem zajtrku 20. aprila v Ljubljani. Po predstavitvi so predstavnice in predstavniki članic Mreže o idejnih predlogih razpravljali in na koncu izglasovale najboljše. Na ta način sta bili izbrani še dve Podnebni akciji: Onkraj v gibanju članice KUD Obrat in Stanovalnica IŠSP – Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Onkraj v gibanju je projekt, s katerim se je sklenila dvanajstletna zgodba delovanja skupnostnega vrta Onkraj gradbišča na mirujočem gradbišču ob Resljevi cesti v Ljubljani. Vrt so morali opustiti, ker bo lastnik, Javni stanovanjski sklad MOL tam gradil javna najemna stanovanja. Delovanje na območju je KUD Obrat skupaj z uporabniki prostora sklenil z akcijo selitve izbranih dreves in drugih rastlin na nove lokacije. Oktobra je bila tako izvedena večdnevna akcija javnega deljenja grmovnic, trajnic, cvetlic in tudi drevesnih mladik. Svoj prostor so dobile na številnih domačih vrtovih, na skupnostnem vrtu LivadaLab, v Nevenkinem gaju na Taboru in v “Zeleni dnevni sobi” Mladinskega četrtnega centra Šiška. Dodatno pa je KUD Obrat skupaj s predstavniki podjetja Tisa poskrbel tudi za presaditev večjih izbranih dreves, pri čemer je sponzorsko pomoč v obliki bagra in prostora za presaditev prispevala Mestna občina Ljubljana. Iz vrta Onkraj gradbišča so presadili štiri večja drevesa na javni prostor ob Linhartovi cesti, kjer bo zanje poslej skrbela MOL. Akcijo je ekipa zaključila z javnim pogovorom Naša prihodnost Onkraj, na katerem so gosti razpravljali o unikatni začasni rabi in skupnostni ožitvi mirujočega gradbišča ter o trajnih posledicah in učinkih skupnostne prakse. Beseda je tekla tudi o tem, kaj se obeta zemljišču po novem in kako bi lahko ohranili v funkciji več odprtega prostora in naravnih prvin ter kako graditi boljše mesto, tudi izhajajoč iz obstoječih kvalitet prostora, ter o potrebi po raznolikih zelenih prostorih v mestu.
IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora se je v tokratnem projektu Stanovalnica ukvarjal z možnostmi trajnostne prenove predimenzioniranih in energetsko potratnih hiš za namene sobivanja starejših oseb. Koncept trajnostne bivanjske skupnosti so naslonili na vire in literaturo ter izkušnje že obstoječih bivanjskih skupnostih praks v Sloveniji. Z namenom ozaveščanja ciljne publike (stari ljudje, organizacije upokojencev, strokovna javnost s področja arhitekture in socialnega varstva, odločevalci) so vzpostavili tudi spletno stran stanovalnica.si, na kateri je predstavljen koncept vzpostavljanja bivanjske skupnosti skozi trajnostno prenovo in prostorsko prilagoditev obstoječih nepremičnin v zadružni organizacijski obliki. Na njej zbirajo tudi interes za pridružitev procesu vzpostavljanja bivanjske skupnosti v Ljubljani, kot tudi pobude lastnikom, ki prodajajo prevelike nepremičnine, da jih namenijo za sobivanje. Za izbrano hišo v Šiški so pripravili tudi idejno arhitekturno zasnovo s trajnostno prenovo in prostorsko prilagoditvijo hiše v pet individualni stanovanj, in skupne prostore. Prostori so prilagojeni gibalno oviranim, za prenovo pa so pripravili tudi finančni načrt. Koncept so oktobra predstavili tudi na srečanju interesentov za sobivanje v Dnevnem centru aktivnosti za starejše v Ljubljani. S projektom so nakazali možnosti, kako bi lahko trajnostne projekte sobivanja udejanjali v praksi, in spodbudili povezovanje za njihovo implementacijo ter s tem postavili dobre temelje za nadaljnji razvoj prve zadružne bivanjske skupnosti za starejše.
S svojo raznolikostjo so Podnebne akcije tudi v zadnji sezoni pokazale, kako različne so lahko teme in pristopi k prilagajanju na podnebne spremembe. Sledili smo primeru inovativnega dopolnjevanja šolskih učni procesov, spremljanju spremembe namembnosti prostora skozi dejavnosti, ki so opozarjale na pomen ohranjanja narave v mestu in primeru iskanja novih modelov skupnega bivanja in reševanja izzivov osamljenosti, solidarnosti in medsosedske pomoči preko ponovne uporabe predimenzioniranih hiš.
Tudi v 2023 bomo v okviru Podnebnega programa podprili projekte članic, ki bodo iskali inovativne pristope k trajnostnemu urejanju prostora in in ukrepanju napram podnebnim spremembam.
