Podnebni novičnik  – Mesečne e-novice Mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor

Junij 2022

 

Uvodnik 

Nik Lupše, društvo Morigenos

Slovensko morje kot naravovarstveni in ne zgolj ekonomski ponos

Podobo severnega Jadrana so skozi zgodovino najopazneje izoblikovali visoka gostota poselitve in z njo povezano onesnaževanje rečnih ter posledično morskih ekosistemov, pomorski promet, vezan na večja pristanišča (Koper, Trst) ter naraščajoči vpliv (masovnega) turizma. Slovensko morje ni izjema. Koprski zaliv zaznamuje velik vpliv koprskega pristanišča, ki naj bi do leta 2030 postalo celo vodilni pristaniški sistem za države srednje in vzhodne Evrope, s čimer bi, tudi preko povečanja infrastrukture, skupni pretvor narasel s 24 milijonov ton za leto 2020 na kar 35 milijonov ton za leto 2030. Tu je še porast vplutja križark z vsega sveta. Podoben antropogeni pritisk doživlja tudi Piranski zaliv, kjer pa se urbanizacija morja in obrežja v največji meri odvija zaradi turističnega sektorja (npr. izgradnja prenočitvene infrastrukture, grajenih obal, turističnih marin). Tu je še pritisk ribolova, ki pa se je v zadnjih desetletjih zmanjšal in je sedaj po večini omejen na priobalje. Vsi našteti pa tudi neomenjeni antropogeni (npr. mikroplastika, težke kovine, PCB onesnažila) ter naravni dejavniki (plitvost, muljevitost, zaprtost severnega Jadrana) pripomorejo k fragmentaciji in degradaciji življenjskih okolij, ki posledično vodijo v izgubo biotske raznovrstnosti ter organizmov, ki so na morje direktno ali indirektno vezani. Med njimi smo tudi ljudje.

Trenutno so v Sloveniji na tak ali drugačen način zavarovani manj kot trije odstotki morja. Kot morska zaščitena območja so deklarirani Krajinski park Strunjan, Krajinski park Debeli rtič in naravni spomenik Rt Madona; tu pa so še območja Natura 2000, ki ravno tako vključujejo del morja. Na žalost je v praksi oteženo ocenjevanje učinkovitosti zaščite teh območij, saj je upravljanje pogosto pomanjkljivo ter brez stalnega nadzora na morju. Nadzor ne bi služil le oceni stanja biodiverzitete, temveč tudi ustreznemu sankcioniranju kršiteljev, ki na tovrstnih zaščitenih območjih izvajajo ribolov, s sidranjem povzročajo poškodbe morskega dna, hkrati pa onesnažujejo z ogljikovodiki in odpadki. Prav tako s plovili glisirajo znotraj zavarovanih območij, s čimer tam živečim organizmom povzročajo nepotreben hrup in fiziološki stres ter fizične poškodbe. Na splošno primanjkuje tudi finančnih sredstev, ki bi zagotovila zadostno, dolgoročno, stabilno financiranje zaščitenih območij in znanstvenega kadra, ki bi deloval znotraj zaščitenih območij ter jasno in objektivno vrednotil stanje okolja.

Morigenos – Slovensko društvo za morske sesalce že več kot 20 let izvaja reden monitoring pri nas živeče populacije delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus) ter z mednarodnimi in nacionalnimi znanstvenimi prispevki, ozaveščanjem javnosti ter okoljskim svetovanjem opozarja na ranljivost ter pomembnost zdravega morja in njegovih prebivalcev. Ker je velika pliskavka na vrhu prehranjevalne verige, hkrati pa je kot vrsta dolgoživa, sta njena prisotnost ter zdravje ključnega pomena za zdrav in uravnotežen morski ekosistem, ki bi odgovarjal potrebam uspešnega gospodarjenja z morjem, vključno s trajnostnim ribolovom. Ozaveščanje in izobraževanje javnosti o stanju morja sta ključnega pomena za svetlejšo prihodnost vseh organizmov, zato smo se v društvu lotili projekta izgradnje prvega centra o delfinih pri nas, ki bo tako na znanstven kot tudi poljuden način pobližje predstavil velike pliskavke ter slovensko morje, od katerega smo vsi tako zelo odvisni. Ta ambiciozen in dolgoročen projekt, ki bo lociran v samem osrčju Pirana, kjer bo tešil vedoželjnost tako slovenske kot tudi tuje javnosti, je bil podprt tudi s strani mreže Plan B za Slovenijo. Za podporo se vsem vpletenim prav lepo zahvaljujemo!

Za konec uvodnika ter ob začetku turistične poletne sezone bi bilo vredno spomniti, da na in v morju nismo sami. Poleg velikih pliskavk, ki naše morje kličejo dom, so tu še številne vrste rib, glavonožcev ter ostalih nevretenčarjev, pa tudi številne vrste morskih ptic, katerih zdravje je odvisno od zdravja naših voda. Bodimo pametni, bodimo odgovorni. Imejmo v zavesti, da si morja ne lastimo. Smo le ena izmed vrst, ki je od zdravega morja odvisna in brez njega ne more obstati. 

 

Aktualno v okviru mrež

Ljudje želijo odločnejši boj s podnebnimi spremembami

V času, ki je zaznamovan predvsem z oblikovanjem nove vlade, smo 15. maja obeležili svetovni dan podnebnih sprememb. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah Eurobarometra in Evropske investicijske banke o razumevanju javnosti na področju podnebne krize se ljudje zelo dobro zavedajo resnosti in si želijo več ukrepov v boju s podnebnimi spremembami. To naj bo tudi popotnica in usmeritev za delo nove vlade. Več >>>

Koristi zelenih površin – študija virov

Namen študije je prispevati k bolj celovitemu razumevanju pomena zelenih površin in ozelenjevanja mest in drugih naselij za prilagajanje na podnebne spremembe. To bi pripomoglo k bolj zavzetemu strokovnemu varstvu in razvoju mestnih zelenih površin in ozelenjevanju slovenskih mest in naselij v vseh fazah urejanja, od strateškega prostorskega in urbanističnega načrtovanja do projektiranja, gradnje, rabe in vzdrževanja.

[KTPP] Koncept ZMAJ za povezan javni promet v Ljubljani

Napovedana gradnja nove železniške in avtobusne postaje je ključni trenutek tudi za mestni potniški promet, ki lahko z dobro navezavo na novi postaji veliko pridobi, obenem pa tudi poveča privlačnost novega potniškega centra. Strokovnjaki, zbrani pod okriljem Koalicije za trajnostno prometno politiko, so zato pripravili predlog prenove sistema mestnega prometa in njegove boljše povezave s Potniškim centrom Ljubljana. Več >>>

Nov pravilnik o občinskih prostorskih načrtih – iz zakonskih načel v prakso?

V javni obravnavi je bil Pravilnik o občinskem prostorskem načrtu, občinskem podrobnem prostorskem načrtu in o vrstah namenske rabe prostora. To je vsekakor zelo dobrodošlo, saj sta se od uveljavitve veljavnega pravilnika sprejela že dva zakona o urejanju prostora. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic 

Podnebne politike 

[Umanotera] Vlada naj stori več v boju s podnebno krizo in za razvoj OVE

Ob dnevu podnebnih sprememb, 15. maja, in prvi seji novega Državnega zbora je Umanotera nove politične predstavnike pozvala, da boj s podnebno krizo vzamejo resno in ga umestijo med prioritete svojega političnega dela. Več >>>

[Focus] Poziv bodočim odločevalcem: Prioritetne teme za pravičen podnebno-energetski prehod in odrast

V prihodnjih tednih bo Focus v Sloveniji vodil številne pogovore o tem, kako nasloviti krizo visokih cen energije in stanovanj, kako povrniti osnovne demokratične vrednote in kako zastaviti pravičen podnebno-energetski prehod. Odločili so se, da v kratkem prispevku strnejo svoja pričakovanja do bodočih odločevalcev in izpostavijo nekatera področja oz. teme, ki si po njihovi oceni zaslužijo prioritetno obravnavo. Več >>>

[Focus] [Odprto pismo] NE novi infrastrukturi za zemeljski plin v prometu

Nevladne organizacije so Evropskemu parlamentu in državam članicam poslale odprto pismo, v katerem so odločevalce pozvale, naj zavrnejo ustvarjanje dodatnega povpraševanja po plinu v prometu. Več >>>

 

Trajnostna mobilnost

[Umanotera] Kako izračunamo ogljični odtis destinacije zaradi prevozov turistov

Umanotera je v okviru programa podpore občinam 27. maja 2022 v sodelovanju z Zavodom Znanje Postojna izvedla seminar Ogljični odtis destinacije zaradi prevozov turistov – kako ga izračunamo?, ki se ga je udeležilo več kot 70 predstavnikov slovenskih turističnih destinacij, občin, ministrstev, izobraževalnih in raziskovalnih institucij, podjetij in nevladnih organizacij.  Več >>> 

[Umanotera] Podnebno nevtralen kolesarski izlet po Ljubljani

V okviru konference CARE4CLIMATE: Z uspešnimi praksami do podnebne nevtralnosti Umanotera organizira kolesarski terenski izlet v Ljubljani, pri katerem bodo udeleženci od blizu spoznali nekaj dobrih podnebnih praks v prestolnici. Več >>>

[IPoP] Za manj kot dva je avto doma

Na IPoP – Inštitutu za politike prostora so pričeli s kampanjo Manj kot dva, s katero želijo ozaveščati Slovence in Slovenke o prekomerni uporabi avtomobila in jih spodbuditi, da krajše vsakodnevne poti opravijo aktivno – peš, s kolesom, s skirojem, rolko … Raziskave namreč kažejo, da je več kot 50 % vsakodnevnih poti, ki jih opravimo z avtomobilom, krajših od dveh kilometrov. Več >>>

[IPoP, CIPRA] Urbani sprehod z učenci v Velenju

V okviru priprave lokalnega načrta hodljivosti za Velenje so partnerji programa Aktivno v šolo in zdravo mesto v sodelovanju z Mestno občino Velenje v načrtovalski proces povabili tudi učence z obeh osnovnih šol, ki delujeta v mestnem jedru, ki je ožje območje načrtovalske obravnave. Na sprehodu so skupaj opazovali razmere v prostoru, učenci pa so z njimi delili svoje izkušnje, mnenja in bojazni, ki jih spremljajo pri hoji v šolo in po mestu. Pogovarjali so se o njihovih navadah in odnosu do motornega in mirujočega prometa. Zbrali pa so tudi nekaj predlogov za izboljšanje razmer v prostoru po meri otrok. Več >>>

[IPoP, CIPRA] Vključevanje prebivalcev v analizo pogojev za hojo v Velenju

V okviru priprave lokalnega načrta hodljivosti za Velenje so partnerji programa Aktivno v šolo in zdravo mesto med drugim s spletno anketo naslovili prebivalce Velenja in jih povprašali o tem, kako oni doživljajo in ocenjujejo pogoje za hojo v mestu. Anketirani so imeli možnost s pomočjo zemljevida podati svoja stališča do pogojev za hojo v Mestni občini Velenje. Prejeli so lepo število odgovorov in pomembno poglobili razumevanje akutalnih pogojev za hojo v mestu. Več >>>

[IPoP, CIPRA] Kako na delo v šole in izobraževalne ustanove potujejo v Mestni občini Velenje?

V okviru priprave Lokalnega načrta hodljivosti za Mestno občino Velenje so partnerji programa Aktivno v šolo in zdravo mesto s pomočjo spletne ankete preverili, kako v ožjem območju obravnave, v mestu Velenje, na delo hodijo zaposleni v šolah. Na vseh izobraževalnih ustanovah v mestu Velenje so zaposlene povabili, da jim odgovorijo na vprašanja o tem, kako potujejo na delo, kako dolgo pot imajo do delovnega mesta in zakaj potujejo na izbrani način. Dosegli so odziv 35 % zaposlenih. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[BDS] Državno tekmovanje v poznavanju flore 2022

21. 5. 2022 je Botanično društvo Slovenije v Kranju izvedlo že 20. državno tekmovanje v poznavanju flore. Tekmovalci so na popisnem območju, ki je obsegalo večji travnik in gozd, popisovali rastlinske vrste in nabrali po pet rastlin, iz katerih so nato v prostorih Gimnazije Kranj naredili herbarij. Več >>>

[DOPPS] Poročilo BirdLife International: Države Evropske unije niso uspešne pri ohranjanju morskih ptic

Na ozemlju Evropske unije gnezdi in/ali prezimuje 67 vrst morskih ptic. Nekatere med njimi so endemične in številne ogrožene. Morske ptice gnezdijo na kopnem, a so zaradi prehranjevanja odvisne od morskega okolja. Žal so njihova bivališča ogrožena tako na kopnem kot na morju. Več >>>

[DOPPS] Petelinji zajtrk (po ornitološko seveda)

14. 5. 2022 zjutraj je v Bohinju potekal najbolj množičen Petelinji zajtrk do sedaj; skupni zajtrk vseh petelinarjev, ki so pred tem navsezgodaj sodelovali pri obsežnem popisu divjega petelina. Več >>>

[DOPPS] Kaj storiti, če v naravi najdemo ptičjega mladiča

Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča. Več >>> 

[DOPPS] 14. maj – Svetovni dan ptic selivk

Približno 19 % vseh vrst ptic na svetu je selivk, odstotek pa je v delih Evrope, kjer so letni časi izraziti, precej višji. Varstvo ptic selivk predstavlja poseben izziv, saj je zanj potrebno čezmejno sodelovanje. Več >>>

[Morigenos] Navadna delfina v Luki Koper

Društvo Morigenos je bilo v začetku maja obveščeno o dveh delfinih v Luki Koper. Ob podpori Uprave RS za pomorstvo in Luke Koper, ki sta njihovemu plovilu omogočili vstop v pristanišče, so ugotovili, da gre za dva navadna delfina, in sicer samico z mladičem. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] Pirati plastike ob Dnevu Save: Na Balkanu izrazito veliko plastičnih vrečk, mikroplastika prisotna do Beograda

Dan Save so na spletni okrogli mizi obeležili soustvarjalci projekta Pirati plastike, ki so ga ob tej priložnosti na pobudo Savske komisije razširili še na Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Raziskovalci in dijaki so predstavili rezultate vzorčenja na Savi in končne rezultate projekta, ki je v lanskem letu angažiral več kot 1500 otrok in mladih iz 99 slovenskih šol. Več >>>

[EBM] Premierni Festival ponovne uporabe združil ljubitelje izdelkov iz druge roke

Konec maja je potekal prvi slovenski festival ponovne uporabe v organizaciji Ekologov brez meja. Obiskovalci so lahko brezplačno servisirali manjše gospodinjske aparate in kolesa, si izposodili različne stvari ter kupili rabljene ali reciklirane predmete in spoznali prenovljen osrednji portal za spodbujanje ponovne uporabe Manj je več. Več >>>

[EBM] Rezultati spremljanja zavržene hrane v škofjeloških javnih ustanovah

Z analizo zavržkov hrane v vrtcih in dijaškem domu v Škofji Loki se zaključuje program Hrana svoje mesto najde. Občinsko iniciativo za manj zavržene hrane so vodili Ekologi brez meja ob podpori Lidla Slovenija in občine Škofja Loka. Analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke. Več >>>

[EBM] Na Maratonu treh src dosegli zero waste cilj in ločeno zbrali 91,5 % odpadkov

Analiza merjenj odpadkov na 40. Maratonu treh src je pokazala, da so organizatorji dosegli zastavljeni cilj in ločeno zbrali več kot 90 % odpadkov, kar je osnovni pogoj za pridobitev naziva zero waste. Več >>>

[EBM] Zero waste je prava pot, ponovna uporaba pa bližnjica do tega cilja

Po letu premora so se ponovno srečali predstavniki mreže zero waste občin, potrdili pravilnost usmeritve in pozdravili nove občine članice in prve prejemnice evropskega zero waste certifikata. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Okolju in zdravju prijaznejša hrana – kako jo prepoznamo?

»Za naslavljanje podnebne in okoljske krize je nujno, da potrošniki sprejemamo bolj trajnostne prehranske odločitve, hkrati pa je ključno, da se s problemom zelenega zavajanja soočimo tudi na sistemski ravni,«  se je strinjalo več kot 100 udeležencev spletnega dogodka o okolju in zdravju prijaznejši hrani, ki ga je organizirala Umanotera v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije. Več >>>

 

Okolje in zdravje

[CIPRA] Vodno ravnovesje – med pritiski in naravnimi zmožnostmi

Vodne razmere v Alpah se zaradi podnebnih sprememb in vedno večjih družbenih pritiskov spreminjajo. Alpska skupnost se prvič sooča z vodnim neravnovesjem, ki se kaže v pomanjkanju razpoložljive vode za potrebe kmetijstva, turizma, energetike in tudi oskrbe s pitno vodo. Več >>>

 

Urejanje prostora

[DKAS] O majskem strokovnem srečanju “Krajinska zasnova za zeleni prehod” 

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) je 18. maja 2022 organiziralo strokovni posvet “Krajinska zasnova za zeleni prehod”. Namen posveta je bil predstaviti ključne prostorske izzive zelenega prehoda ter krajinsko zasnovo kot strokovno podlago za njihovo uspešno naslavljanje. Več >>>

 

Urbane politike

[IPoP] Več izmenjav izkušenj mest in drznejše politične odločitve za mesta po meri ljudi

V Novi Gorici je v torek, 24. maja 2022, potekal dogodek Spoznaj mojo dobro prakso: Javni prostor za ljudi, ne avtomobile. Predstavniki občin in organizacij, ki so občine s strokovnim znanjem podpirali pri oživljanju javnega prostora, so predstavili svoje prakse s področja oživljanja javnega prostora. Sklenili so, da se pri uvedbi novosti v javni prostor soočajo s podobnimi težavami, predvsem z odporom prebivalcev in negotovim odzivom politike ter izzivi v ciljni komunikaciji. Več >>>

[IPoP] Šest slovenskih občin korak bliže k uresničevanju načrtov boljšega povezovanja lokalne skupnosti

Občine Bohinj, Bovec, Ormož, Podlehnik, Radenci in Razkrižje so že pripravile načrte prenosa Mestne dnevne sobe – dobre prakse iz Idrije – v svoje lokalno okolje. Več >>>

 

Stanovanjska politika

[IŠSP] Stanovanja v koalicijski pogodbi – nekaj zavez, še več premislekov

Koalicijska pogodba nakazuje temeljni premik v stanovanjski politiki z resno namero znatnega povečanja fonda javnih najemnih stanovanj in razvojem novih modelov stanovanjske preskrbe, kot so stanovanjske zadruge. A brez kakovostne aktivne zemljiške politike in zagotovitve sistemskega vira financiranja za stanovanjsko gradnjo v obliki progresivnega nepremičninskega davka oz. sorodnega mehanizma si je težko predstavljati, da bodo ukrepi in izgradnja 20.000 stanovanj do leta 2030 realizirani. Več >>>

 

Drugo

[EBM] Slovenija gostiteljica največjih strokovnjakov in aktivistov na področju plastike v Evropi

Prvi teden v maju so se prvič po treh letih v živo srečali evropski predstavniki gibanja Break Free From Plastic. Ekologom brez meja je bila zaupana organizacija pomembnega srečanja, ki predstavlja korak naprej v strategiji za manj onesnaževanja s plastiko. V Bohinjski Bistrici so gostili več kot 70 največjih strokovnjakov in aktivistov na področju plastike. Več >>>

[Umanotera, Focus] Demonstracijski projekt na Kraterju

Umanotera in Focus v sodelovanju z društvom za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna na Kraterju vzpostavljata nov demonstracijski projekt: prenosni ogrevalni sistem zunaj omrežja s pomočjo vročega kompostiranja, ki prihaja s področja energetske samooskrbe. Več >>>

[Umanotera] Nov projekt o podnebnih migracijah – Otok X

Od letošnje pomladi Umanotera s partnerji izvaja nov projekt, Otok X, v katerem bodo povezali posledice podnebnih sprememb, migracije in lastni življenjski slog ter spodbudili družbeno aktivacijo mladih s kreativno kampanjo Ambasadorji prihodnosti. Več >>>

[Focus] Vrednostna veriga je tako močna, kot njen najšibkejši člen

V okoljski organizaciji Focus, Ekvilib Inštitutu in Pravični trgovini Slovenije si že več let prizadevajo za to, da bi podjetja, ki ponujajo izdelke na policah in storitve v EU prevzela odgovornost za kršitev človekovih pravic in uničevanje okolja v svojih vrednostnih verigah. Več >>>

[Focus] ZPS test zvezkov: Za večino videz in cena pred trajnostjo

Prebivalci Slovenije vsako šolsko leto kupimo od deset do trideset zvezkov. Ta številka lahko pomeni kar konkreten strošek, saj nekateri zvezki stanejo tudi več kot tri evre. Glede na rezultate testiranja desetih različnih zvezkov formata A4, ki so ga pri Zvezi potrošnikov Slovenije opravili skupaj z okoljsko organizacijo Focus, med njimi ni večjih razlik. Več >>>

 

Mednarodne novice

Poročilo programa WHO o povezavah med duševnim zdravjem in podnebnimi spremembami

Podnebna kriza povečuje mnoga druga družbena, okoljska in ekonomska tveganja za težave z mentalnim zdravjem in psihosocialnim počutjem. Svetovna zdravstvena organizacija je razvila dokument, v katerem raziskuje te povezave. Več >>>

Posodobljena ocena podnebnih načrtov naftnih in plinskih družb

V maju je izšlo poročilo Big Oil Reality Check, v katerem je predstavljena analiza ukrepov v boju s podnebnimi spremembami 8 velikih naftnih korporacij. Te so v svojih strategijah zastavile zaveze in obljube, vendar te niso v skladu niti z minimalnimi zahtevami Pariškega sporazuma. Poleg tega samo teh 8 družb načrtuje v obdobju 2022-2025 več kot 200 širitvenih projektov po svetu, kar je ekvivalentno ogljičnim emisijam 77 novih termoelektrarn v njihovem življenjskem ciklu. Več >>>

Novi GSO in zmanjšanje rabe pesticidov

Friends of the Earth so preučili načrte Evropske komisije za zmanjševanje rabe pesticidov skozi sproščanje zahtev za gensko spremenjene rastline. 50 % zmanjšanje rabe pesticidov do 2030 je osrednji načrt strategije Farm to fork EU. Evropska komisija trdi, da lahko gensko spremenjene rastline pomagajo pri doseganju ciljev in dela na deregulaciji novih GSO. Več >>>

 

Napovednik dogodkov

do 30. junij 2022 [CAS] Vurnikovi dnevi 2022

Vurnikovi dnevi vsako leto obeležujejo spomin na radovljiškega rojaka arhitekta Ivana Vurnika, ki se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in umrl leta 1971. Dogodki v okviru praznika Krajevne skupnosti Radovljica, ki obeležujejo 138. obletnico rojstva arhitekta Ivana Vurnika, bodo potekali od 1. do 30. junija 2022. Več >>>

do 9. junija [IZO] Nagradni natečaj “Moja Gaja”

Inštitut za zdravje in okolje vabi k sodelovanju na natečaju “Moja Gaja”. Vsak lahko naredi eno dobro delo, seštevek dejanj in ljudi pa je tisti, ki šteje. Navdihnite sebe in druge, da vsi skupaj naredimo nekaj dobrega za okolje. Več >>> 

  1. junij 2022 [CIPRA Slovenija] Občni zbor CIPRE Slovenija 2022

CIPRA Slovenija vabi na etno srečanje nekdanjih, trenutnih in bodočih članov CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp. Potekalo bo v četrtek, 9. 6. 2022, ob 17. uri v hibridni obliki: v prostoru Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani in na platformi ZOOM. Več >>>

  1. junij 2022 [CIPRA Slovenija] Posvet o kakovosti zraka: Med pandemijo in energetsko draginjo

14. junija bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal posvet o kakovosti zraka. Ali lahko spremembe v kakovosti zraka zadnjih let pripišemo spremenjenim vzorcem življenja v času zdravstvene krize? Kaj smo se naučili in kako lahko izkušnje uporabimo pri soočanju z bližajočo energetsko draginjo? Kakšni bodo vplivi energetske draginje na kakovost zraka? Več >>>

Od 14. do 17. junija 2022 [LKM] Velo-city konferenca

Ljubljana bo od 14. do 17. junija 2022 gostila Velo-city 2022, največje svetovno srečanje na področju kolesarjenja, v okviru katerega pripravljajo tudi kolesarski festival in parado, ki bosta za vse udeležence brezplačna. Več >>>

Od 15. – 24. junija [Sončni grič] Green reset 2022

Brezplačni 10-dnevni digitalni detoks za mlade bo potekal v Slovenski Istri. Udeleženci bodo spoznali permakulturo, življenje v samooskrbni in trajnostni skupnosti, izkusili preživetveno noč v divjini in spoznali vrstnike iz Nemčije, Italije, Litve in Slovenije. Več >>>

  1. junij 2022 [EBM] Svetovni dan rinfuze: Skupaj imamo moč, da zmanjšamo količino embalaže

Sodelujte pri gibanju in delite svoj nakup brez embalaže na družbenih omrežjih s ključnikoma #WorldRefillDay in #DanRinfuze. Več >>>

  1. – 25. junij 2022 [Hiša!] Živa dvorišča 2022

Človek se skozi telo odpira v življenjski prostor. Ga sliši. Vidi. Vonja. Diha. Otipa. Okuša. Vzpostavlja svoje polje dojemanja, delovanja, bivanja. Z delom, ustvarjanjem, opazovanjem, poslušanjem, govorom, razmišljanjem. Z odpiranjem telesa in čutov postaja tudi bolj dojemljiv za druge sostanovalce, druge ljudi. In če so prostori hkrati dovolj intimni in dovolj odprti, spodbujajo povezovanje ljudi v živo skupnost. Več >>>

Od 4. do 8. julija [IZO] Poletna šola in mladinski vrh o podnebnih spremembah

Inštitut za zdravje in okolje v partnerstvu z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in nekaterimi drugimi domačimi ter tujimi organizacijami organizira poletno šolo o podnebnih spremembah in trajnosti ter mednarodni vrh o podnebnih spremembah. Več >>>

Od 4. julija do 31. avgusta [Morigenos] Raziskovalni tabori

Društvo Morigenos že od leta 2003 organizira vsakoletne raziskovalne tabore, kjer lahko vsakdo postane del raziskovalne ekipe in pomaga pri raziskovanju delfinov v njihovem naravnem okolju. Več >>>

  1. – 29. julij 2022 [Prostorož] Urbana akademija: Poletna arhitekturna delavnica

Odprte so prijave za Urbano akademijo v kamniški smodnišnici. Naloga: V Kamniku med bivšo tovarno smodnika in centrom mesta stoji betonski zid, ki je desetletja preprečeval dostop na območje in ločeval mesto od tovarne. Po propadu tovarne je bil prostor za zidom dolga leta zapuščen, zdaj pa postaja nova lokacija za kulturne in kreativne dejavnosti. Na delavnici bodo podrli del zidu in eksperimentalno uredili odprti prostor. Več >>>

do 31. avgusta 2022 [DKAS] Poziv za DKAS kandidature za nagrade in priznanja

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije bo ob praznovanju 30-letnice podelilo nagrado za življenjsko delo, priznanja za pomembne dosežke in priznanje za aktivnosti v stroki in društvu. Društvo želi s podelitvijo nagrad prepoznati in promovirati izstopajoče posameznike in pomembne dosežke s področja krajinske arhitekture. Več >>>

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close