Podnebni novičnik – Mesečne e-novice Mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor

Oktober 2022

 

Uvodnik

Iva Zozolly, Ljubljanska kolesarska mreža: Kolesarjenje je popotnica za kakovostnejše življenje in ohranitev planeta

Kolo je preprosto, cenovno dostopno, okolju prijazno, trajnostno prevozno sredstvo, prispeva k čistejšemu zraku in k manjši gneči v prometu. Kolesarjenje kot oblika zdrave in brezogljične mobilnosti spodbuja trajnostno bivanje in razvoj brez fosilne odvisnosti. Ko poganjamo kolo, poleg tega, da skrbimo za svoje zdravje, dejansko konkretno prispevamo tudi k boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju onesnaževanja, s tem pa posredno tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zaradi velikega števila pozitivnih učinkov ima kolesarjenje ogromen potencial za to, da z njim naša mesta naredimo bolj okolju prijazna in s tem boljša za življenje vseh organizmov. Kolo in kolesarjenje sama po sebi ne bosta rešila sveta – za to potrebujemo sistemske spremembe, za kar si je potrebno prizadevati vsak dan znova. A kolo je prav gotovo eden od glavnih atributov naslavljanja največjih izzivov današnjega časa – podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Kolesarjenje ima revolucionarni potencial za premik skupnosti naprej v drugačno paradigmo z ustvarjanjem boljših pogojev za življenje in bolj inkluzivnih mest ter za dekolonizacijo naših predstav o tem, kaj dejansko pomenita kakovostno življenje in bivanje. Z našim pilotnim projektom, Kolo parkiraj za čebele, za katerega upamo, da se razširi po Ljubljani in postane del urbane opreme, smo v Ljubljanski kolesarski mreži povezali na videz nepovezano – parkiranje koles in pašo čebel v obliki integriranega kolesarskega stojala, ki je hkrati tudi korito za medovite rastline.

Letošnji junij in tudi september sta vidno potekala v znamenju kolesa in kolesarjenja. Mednarodna konferenca Velo-city, svetovno kolesarsko srečanje, ki v organizaciji Evropske kolesarske federacije (ECF) poteka že od leta 1980, od leta 2010 pa vsako leto v drugem evropskem mestu, se je letos odvila v Ljubljani. Ker je bilo pred konferenco Velo-city pobarvanih toliko kolesarskih površin in stez, po nizozemskem vzoru pa smo dobili celo prvo kolesarsko ulico v Ljubljani, je med kolesarskimi aktivisti in navdušenci začela krožiti parola: “Velo-city vsako leto v Ljubljani!”

Po izjemno vročem poletju s sušo v celi državi in požari na Krasu smo v septembru v Ljubljanski kolesarski mreži (LKM) v Evropskem tednu mobilnosti (ETM) javnosti predstavili naš projekt z imenom Kolo parkiraj za čebele, ki je bil financiran s strani mreže Plan B za Slovenijo, v Kranju pa je konec meseca potekala prva nacionalna kolesarska konferenca.

V projektu Kolo parkiraj za čebele smo naslovili za prihodnost ključno problematiko današnjega časa – podnebne spremembe in izgubo biodiverzitete skozi dva elementa: kolesarjenje kot obliko trajnostne, zdrave in brezogljične mobilnosti ter medovite rastline kot del ekosistema čebel. Podnebne spremembe smo naslovili z izboljšanjem razmer za kolesarjenje (idealno za urbana okolja), ki prispeva k blaženju teh sprememb, ki so eden izmed vzrokov za izgubo biodiverzitete – v tem primeru govorimo o ogroženosti medonosnih čebel ter zanesljivosti opraševanja.

V našem pilotnem projektu smo oblikovali, dali izdelati in postavili prvo kolesarsko stojalo v Sloveniji, ki je obenem korito za medovite rastline. Stojalo ima prostor za parkiranje štirih koles. Ogrodje je kovinsko, cvetlično korito pa leseno. Lokacija prvega tovrstnega stojala je pri Srednji ekonomski šoli na Roški cesti v Ljubljani, kjer za zasajene medovite rastline skrbijo tamkajšnji dijaki in dijakinje. Cilj projekta je bil odgovoriti na naraščajoče potrebe po večji kapaciteti kolesarskih parkirnih mest, hkrati pa prispevati k boljšim pogojem za bivanje čebel v urbanem okolju.

Pomanjkljiva infrastruktura je pogosto vzrok za neuporabo kolesa, vključno z neustreznimi možnostmi za parkiranje. Raziskava Kolesarska klima (LKM, 2018) ugotavlja, da je kraja koles druga najbolj negativno ocenjena lastnost kolesarjenja v Ljubljani, hkrati pa 58 % ljudi meni, da ni dovolj stojal za kolesa. V času pandemije koronavirusa je kolesarjenje doživelo dodaten razmah, kar je še povečalo potrebo po kapacitetah za parkiranje koles. Hkrati je prisoten naraščajoč trend urbanega čebelarstva. Znotraj avtocestnega obroča v Ljubljani je kar okoli 200 panjev, mestne čebele pa naj bi bile celo bolj zdrave, dolgožive in medonosne od podeželskih.

Dodaten cilj projekta je bil tudi povečati ozaveščenost javnosti glede kolesarjenja ter čebel v urbanem okolju, zato smo v času ETM organizirali izlet “Po poteh čebel v Ljubljani”, kjer so udeleženci pridobili tudi informacije o pomembnosti medovitih rastlin, čebel in drugih opraševalcev, čebelarjenja ter njegovega pomena v mestih. Poleg tega smo uporabnikom, poleg tematskih materialov na spletni strani, preko svojih komunikacijskih kanalov ponudili tudi možnost, da označijo pomanjkljiva mesta v Ljubljani glede kolesarskih parkirnih stojal.

Kolo je preprosto, cenovno dostopno, čisto in okolju prijazno trajnostno prevozno sredstvo, saj prispeva k čistejšemu zraku in manjši gneči na cestah, omogoča pa tudi dostopnost izobraževanja, zdravstva in drugih socialnih storitev, kar je v trenutno pričujoči energetski krizi in posledični revščini akuten problem. Več v dokumentu ECF Kolesarimo v energetsko neodvisnost. Združeni narodi so leta 2018 3. junij razglasili za svetovni dan kolesa z obrazložitvijo priznavanja edinstvenosti, dolgoživosti in vsestranskosti kolesa, ki je v uporabi že dve stoletji, uporabe kolesa kot sredstva za spodbujanje trajnostnega razvoja, krepitve izobraževanja, vključno s telesno vzgojo, spodbujanja zdravja, preprečevanja bolezni, spodbujanja strpnosti, medsebojnega razumevanja ter spoštovanja in omogočanja socialne vključenosti in krepitve kulture miru.

Kolesa resnično lahko izboljšajo življenja ljudi, tako da postanejo fizično in duševno bolj zdravi, pomagajo mestom pri zmanjševanju zastojev, onesnaženosti in hrupa ter lahko ustvarijo bolj primerna mesta za življenje in povezujejo skupnosti. Kolesarjenje je lahko tako zabava, uživanje, sprostitev in rekreacija. Obstaja torej mnogo razlogov, da omogočimo vsem ljudem, ki se očitno ne počutijo dovolj varno (za vožnjo s kolesom), da odkrijejo ves potencial kolesarjenja in da to dejavnost spodbujamo. Več o koristih kolesarjenja si lahko preberete v letošnji publikaciji ECF Koristi kolesarjenja.

Sam trend povečevanja kolesarjenja v urbanih središčih sledi načelu trajnostnega razvoja – aktivni mobilnosti – kot odgovoru na podnebno krizo. Po znanstvenih raziskavah je kolesarjenje zaradi zmanjšanja onesnaženja in količine izpustov v mestih najbolj koristno z okoljskega vidika in s tem zelo pomembno za zeleno tranzicijo mest, h kateri je pozval tudi sekretar Združenih narodov. Slovenija je pri onesnaževanju z izpusti iz motoriziranega prometa pri vrhu EU. Raba osebnih avtomobilov predstavlja velik delež izpustov toplogrednih plinov iz prometa in ti izpusti še vedno naraščajo. Kot kažejo tudi raziskave, opravljene v Sloveniji (IPOP, 2020), so potovalne navade nedvomno odraz infrastrukturnih rešitev, ki so v preteklosti postavljale avtomobil na prvo mesto, žal tudi za krajše razdalje.

V LKM si prizadevamo spodbujati kolesarjenje in se že več kot 20 let kot izključno prostovoljska organizacija borimo za varnost in izboljšanje kolesarske infrastrukture, za izboljšanje sistemskih pogojev za razvoj kolesarjenja in trajnostnega prometa v korist pešcev, kolesarjev in javnega prometa s temeljnim ciljem na področju varnosti cestnega prometa, to je izboljšanje prometne varnosti kolesarjev, da bodo ulice prijaznejše, varnejše in bolj zdrave za vse!

 

Aktualno v okviru mrež

Kolo parkiRAJ za čebele: Kolesarska stojala s koriti za medovite rastline
20. septembra 2022 je na dvorišču Srednje ekonomske šole na Roški cesti potekala otvoritev kolesarskega stojala, ki je hkrati korito za medovite rastline. Idejno ga je zasnovala Ljubljanska kolesarska mreža, projekt pa je poimenovala Kolo parkiRAJ za čebele. Več >>>

Poučno srečanje s posebnim poročevalcem Združenih narodov za okolje in človekove pravice
Posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice in okolje David R. Boyd se je 29. septembra 2022 med svojim obiskom Slovenije v Okoljskem centru srečal s predstavniki okoljskih nevladnih organizacij. Gre za drugega poročevalca, odkar je bil ta institut vzpostavljen leta 2012. Več >>>

Konferenca Moč povezanih skupnosti v mestih

Pridružite se nam 8. in 9. novembra 2022 v Ljubljani na mednarodni konferenci Moč povezanih skupnosti v mestih: Kako povezane skupnosti in njihovi prostori ustvarjajo bolj sodelujoča, pravična in odporna mesta. Prvi dan konference bomo spoznavali različne tuje in domače primere sodelovanja mest z nevladnimi organizacijami in civilnimi iniciativami. Drugi dan bomo skupaj s povabljenimi predstavniki organizacij in skupnosti iz vse Evrope razpravljali in raziskovali, kako olajšati mreženje in izmenjavo izkušenj med skupnostnimi praksami v evropskih mestih. Več >>>

Zakon o umeščanju naprav za obnovljive vire energije odpravlja administrativne ovire

Ministrstvo za infrastrukturo je s tem sporočilom v javno razpravo pospremilo Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije, ki traja do 19. 10. 2022. Nevladne organizacije vsekakor podpiramo pospešena prizadevanja za povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov energije, posebej sonca, ki ga osnutek zakona, poleg vetra, naslavlja v skladu z usmeritvami EU, vendar pa je treba biti pozoren na to, katere »administrativne ovire« zakon odpravlja. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic 

 

Podnebne politike 

[IZO] Mnenjski dokument z mladinskega podnebnega vrha
V Ljubljani je Inštitut za zdravje in okolje v okviru projekta Sustainaware poleti organiziral mednarodni mladinski vrh o podnebnih spremembah. Dogodek se je osredotočal na cilje trajnostnega razvoja (SDG), natančneje na SDG 3 (zdravje in dobro počutje), SDG 10 (zmanjševanje neenakosti) in SDG 13 (podnebni ukrepi). Več >>>

[Umanotera, Focus] Sporočilo za javnost: Energetske krize ne bomo rešili s fosilnimi viri energije
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor v Državnem zboru je sredi septembra obravnaval predlog Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Zakon energetskim družbam in industriji v primeru kriznih razmer omogoča odstopanja od mejnih vrednosti emisij, določenih v okoljevarstvenih dovoljenjih. Podjetja bi lahko na podlagi teh določb preklopila na rabo bolj umazanih goriv, ne da bi ob tem morala pridobiti kakršnokoli dovoljenje ali da bi bila opravljena presoja vplivov tovrstne zamenjave goriv na okolje. Več >>>

[Focus] Po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši?

Prihajajoči zimski meseci bodo za marsikoga med nami meseci premrzlih stanovanj in stisk zaradi plačila položnic za energijo. Danes stroški ogrevanja, vode in električne energije predstavljajo velik del gospodinjskega proračuna, včasih pa plačevanje teh položnic gospodinjstvom predstavlja resničen izziv. Naslednji nasveti vam bodo zagotovili vire in orodja za nadzor računov, hkrati pa vam bodo prihranili denar in pomagali izboljšati vaše počutje in zdravje. Več >>>

 

Trajnostna mobilnost

[LKM] Kje potrebujemo kolesarska stojala v Ljubljani?
Ljubljanska kolesarska mreža vabi vse kolesarje, da na interaktivnem zemljevidu označite lokacije v Ljubljani, kjer primanjkuje stojal ali pa bi jih bilo treba zamenjati z bolj primernim tipom stojal. Več >>>

[IPoP] Ukrepi parkirne politike v Tržiču kažejo prve rezultate

Občina Tržič je s pomočjo IPoP – Inštituta za politike prostora v okviru projekta SaMBA, katerega glavni cilj je spodbujanje mobilnosti z nizkimi emisijami ogljika na območju Alp, izdelala novo parkirno politiko. Poleti 2021 so na parkiriščih v središču mesta začeli z uveljavljanjem novih parkirnih režimov. Brezplačno kratkotrajno parkiranje, plačljivo parkiranje, parkirni abonmaji in dovolilnice so le nekateri ukrepi iz akcijskega načrta občinske parkirne politike. Njeni ključni cilji so prispevati k boljši dostopnosti mestnih središč, uravnoteženim prometnim sistemom ter višji kakovosti bivanja in podpirati lokalno gospodarstvo. Več >>>

[IPoP] Na Mostu na Soči šolarji odslej varneje peš v šolo

Pred tridesetimi leti je 90 odstotkov otrok hodilo v šolo peš – sami ali v družbi vrstnikov. Danes so avtomobilski zastoji v okolici slovenskih šol nekaj običajnega. Tako je bilo tudi na Mostu na Soči do letošnjega šolskega leta, ko se je Občina Tolmin v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem ter krajevno skupnostjo Most na Soči odločila umakniti avtomobile izpred šole in spremeniti prometni režim. Začela se je uvedba trajnega ukrepa “šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo”. Pri tem jih podpirajo sodelavci IPoP – Inštituta za politike prostora. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[CIPRA] JeloviZA – Izboljšanje stanja ekosistemov in ohranjanje kvalifikacijskih vrst na območju Natura 2000 na Jelovici

Društvo CIPRA v okviru projekta JeloviZA pripravlja model upravljanja območja Natura 2000 na Jelovici, ki v odločevalskih procesih upošteva ekosistemske storitve. Jelovica leži na območju petih občin (Železniki, Kranj, Radovljica, Bled, Bohinj) in je tudi sicer območje, v katerem so na enem mestu združeni številni deležniki, zato je toliko pomembnejše, da želijo s projektom s participativnim pristopom sooblikovati Model upravljanja območja Jelovice in bodo v ta namen popisali vse štiri (4) tipe ekosistemskih storitev. Več >>>

[Focus] Pomembna zmaga za svetovne gozdove

Evropski parlament je s 453 glasovi za, 57 proti in 123 vzdržanimi glasovi sprejel stališče o predlogu Uredbe o uvozu in izvozu izdelkov, katerih proizvodnja ne povzroča uničevanja gozdov (deforestacije). Evropski poslanci so v veliki meri podprli zahteve državljanov, ki želijo, da bi pot na naše nakupovalne police končno našli izključno izdelki, ki ne povzročajo uničevanja gozda in ostalih ekosistemov in ki ne kršijo pravic staroselskih skupnosti. Raven ambicioznosti stališča je precej presegla stališče Sveta ministrov EU iz junija 2022, ki je bilo veliko razočaranje. Več >>>

 

Varstvo okolja

[EBM] Še 8 let za 17 ciljev. Bomo zmogli?
Leta 2015 so Združeni narodi predstavili agendo trajnostnega razvoja s 17 cilji. Do začrtane uresničitve ciljev leta 2030 nas loči še osem let. Na prelomu ambicioznih ciljev za gospodarski in družbeni razvoj ter varstvo okolja so Ekologi brez meja predstavili, kako k njihovemu doseganju prispevajo sami. >>>

[IZO, Focus] Sporočilo za javnost o onesnaženosti zraka
V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!. Meritve so bile opravljene že na 156 lokacijah v februarju 2021. Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] Kako poteka umikanje plastičnih izdelkov za enkratno uporabo po Evropi?
Gibanje Break Free From Plastic je izdalo novo poročilo o stanju implementacije Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje po državah EU. Po mnenju slovenskih predstavnikov gibanja, Ekologov brez meja, poročilo kaže napredek v večini držav, a tudi precej napak in pomanjkljivih ukrepov v njihovih načrtih za omejitev plastičnega onesnaževanja. Več >>>

[EBM] Koliko odpadkov prispeva turizem?
Slovenija je zasluženo priljubljena destinacija turistov z vsega sveta. K nam pridejo zaradi narave, kulture, športa, zgodovine in drugih razlogov, skupnega pa imajo nekaj drugega. Tako kot mi prebivalci imajo turisti svoj okoljski odtis, ki pogosto večkrat preseže tistega od domačinov. Na primeru Bleda so poskusili Ekologi brez meja kvantificirati to razliko. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Sporočilo za javnost: Zmanjšanje pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora je v boju s podnebno krizo nujno
Podnebne krize ne moremo nasloviti v zadostni meri, če ne udejanjimo sprememb tudi v našem sistemu oskrbe s hrano – tako na strani potrošnje kot na strani proizvodnje. Pri tem je za zmanjšanje ogljičnega odtisa v prvi vrsti nujno zmanjšati pridelavo in potrošnjo hrane živalskega izvora, t.j. mesa in mlečnih izdelkov. Ponudba rastlinskih nadomestkov mesa se hitro povečuje, prav tako raste povpraševanje po njih. Da le-ti ne spadajo več med nišne izdelke in predstavljajo eno od možnih alternativ, je potrdilo tudi več kot 150 udeležencev včerajšnjega spletnega dogodka v organizaciji Umanotere. Več >>>

[Umanotera] Izvedeno drugo usposabljanje za izobraževalce: Poučevanje o (pre)hrani v času podnebnih sprememb
V Umanoteri so 28. septembra 2022 uspešno izvedli drugo usposabljanje za izobraževalce, na katerem je beseda tekla o poučevanju (pre)hrane v času podnebnih sprememb. Usposabljanja se je udeležilo 26 izobraževalcev, ki so jim predstavili nabor konkretnih aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu, eno izmed pripravljenih delavnic pa so preizkusili tudi v praksi. Več >>>

[Umanotera] Sporočilo za javnost: Podnebna kriza in prehranska draginja – akutno krizo je treba reševati z dolgoročnimi trajnostnimi ukrepi
»Nujno je že danes sprejeti trajnostne ukrepe za zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno hrano po dostopnih cenah za vse, ki ima hkrati najmanjši možen vpliv na podnebje in okolje,« je bilo sporočilo okrogle mize Podnebna kriza in prehranska draginja – kako rešiti dve muhi na en mah?, ki je v organizaciji Umanotere potekala v Hiši EU v Ljubljani. Več >>>

[Focus] Evropski poslanci so se odločili, da dajo prednost biogorivom pred hrano

V Strasbourgu so evropski poslanci glasovali o prenovi Direktive o energiji iz obnovljivih virov energije (Renewable Energy Directive). Ker niso prepovedali ali močno omejili rabe dokazano slabih biogoriv iz poljščin za hrano in krmo, se bo povečal pritisk na kmetijska zemljišča in poglobila prehranska kriza. V času prehranske draginje in rasti števila lačnih na globalni ravni je podpora okoljsko spornim biogorivom pokazatelj velike moči peščice lobijev in nerazumevanja najranljivejših. Več >>>

 

Okolje in zdravje

[IZO] Odprto pismo: Poziv k reševanju življenj in zaščiti okolja pred onesnaženim zrakom
22. septembra, ob obletnici objave smernic Svetovne zdravstvene organizacije glede kakovosti zraka, so se Inštitut za zdravje in okolje ter sopodpisniki pridružili kampanji zveze HEAL (Health and Environment Alliance), v okviru katere je več kot 100 organizacij iz EU nagovorilo ministre za okolje in prostor ter jih pozvalo k reševanju življenj in zaščiti okolja pred onesnaženim zrakom. Več >>>

 

Urejanje prostora

[IPoP] Podpiramo PLAC – Participativno ljubljansko avtonomno cono

Prvo soboto v septembru je večja skupina mladih vstopila v stavbo na Linhartovi 43 v Ljubljani. Vzpostavili so novo avtonomno cono, ki so jo v naslednjih dneh podprle že mnoge organizacije in skupnosti. Stavba, ki je v lasti državne slabe banke, je bila prazna vse od stečaja podjetja CPL leta 2014, torej kar osem let. Zanemarjene, a uporabne prostore so mladi uporabniki stavbe očistili in jih v le nekaj dneh uredili za delo, izvedbo različnih dogodkov in tudi bivanje. Medtem ko lastnik, državna slaba banka, trdi, da je stavba neuporabna in jo zato želi porušiti, so mladi jasno pokazali, da to preprosto ne drži. Več >>>

 

Stanovanjska politika

[IŠSP] Stanovalnica

V družbi, kjer se razrašča osamljenost, potrebujemo stanovanjske rešitve, ki gradijo na solidarnosti in medsosedski pomoči – načelih, ki so jih dobro poznali naši predniki, mi pa smo nanje v zadnjih letih pozabili. S Stanovalnico želijo spomniti na sobivanje kot na dobro možnosti za zelo različne ljudi vseh starosti, predvsem pa kot na zanimivo izbiro za življenje v tretjem življenjskem obdobju, saj predstavlja alternativo institucionalni namestitvi, dragim oskrbovanim stanovanjem ali bivanju v za starost neprilagojenem in prevelikem domovanju. S tem namenov vzpostavljajo bivanjsko skupnost. Več >>>

 

Drugo

[Sončni grič] Sporočilo za javnost: Evropski dan trajnostnih skupnosti 2022
Društvo Sončni grič je ob evropskem dnevu trajnostnih skupnosti objavilo sporočilo za javnost, v katerem med drugim naslavljajo naslednje teme: pomen skupnosti pri reševanju kriz, pobude trajnostnih poligonov in tradicijo permakulturnih projektov. Več >>>

[Umanotera, društvo Focus] Kako so v Kranju znižali ogljični odtis kulinarične prireditve za skoraj 40 %?
Občina Kranj je kot turistična destinacija prejemnica zlatega znaka Slovenia Green Destination in je zavezana razvoju trajnostnega turizma. V svojem akcijskem načrtu ima zato opredeljene aktivnosti na področju turizma, katerih namen je zmanjšati emisije toplogrednih plinov in izboljšati zmožnost sektorja za prilagajanje podnebnim spremembam. Mestna občina Kranj se je za izvedbo teh nalog povezala z organizacijama Umanotera in Focus, ki v okviru LIFE projekta Care4Climate nudita podporo lokalnim skupnostim pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti. Več >>>

[Focus] Focus zaposli strokovnjaka_injo na področju energije
Focus, društvo za sonaraven razvoj razpisuje prosto delovno mesto strokovne_ga sodelavke_ca na področju energije. Gre za zaposlitev za polni delovni čas. Vaše motivacijsko pismo in življenjepis pričakujejo najkasneje do 18. 10. 2022. Več >>>

[Umanotera] Iniciativa Glas ljudstva predstavlja predsedniški Volitvomat
Glas ljudstva, iniciativa, ki združuje več kot 100 civilnodružbenih organizacij ter več tisoč posameznic in posameznikov z vseh družbenih področij in iz celotne Slovenije, je na novinarski konferenci 28. septembra 2022 predstavila predsedniški Volitvomat ter odzive kandidatov in kandidatk na nekaj ključnih vprašanj. Več >>>

 

Mednarodne novice

Poročilo poziva k vključitvi znanja staroselskih ljudstev v podnebno politiko
Mednarodna ekipa 12 strokovnjakov, med njimi 5 staroselskih, je v poročilu poudarila, da bi priznavanje sistemov znanja staroselskih ljudstev in lokalnih skupnosti lahko pripomoglo k reševanju podnebnih sprememb bolj kot marsikateri sedanji pristopi. Prav tako se v poročilu zavzemajo za zagotovitev polne in pravične vključenosti staroselskih ljudstev in lokalnih skupnosti v politične procese. Več >>> 

Naravne alternative sintetičnim barvilom
Zaradi negativnih vplivov modne in tekstilne industrije na okolje naraščata povpraševanje in potreba po trajnostnih alternativah. Mednarodna raziskovalna skupina Biolab si prizadeva nadomestiti sintetična barvila z naravnimi alternativami iz rastlin, mikrobov, pa tudi živilskih odpadkov. Več >>> 

Morski led na Arktiki dosegel svoj letni najmanjši obseg
Satelitska opazovanja ameriškega Državnega središča za podatke o ledu so pokazala, da je morski led na Arktiki dosegel svoj letni najmanjši obseg (najmanjšo količino ledu v letu) 18. septembra 2022. Ledena odeja se je letos skrčila na površino 4,67 milijona kvadratnih kilometrov, kar je približno 1,55 milijona kvadratnih kilometrov pod povprečnim minimumom 1981-2010, ki znaša 6,22 milijona kvadratnih kilometrov. Več >>>

Mešani pokrivni posevki zajemajo ogljik v tleh, kar bi lahko pomagalo blažiti podnebne spremembe
Kmetijska tla obsegajo približno tretjino svetovnih kopenskih površin in tla so največji rezervoar ogljika na Zemlji. Raziskava, ki je rezultat sodelovanja univerze Penn State, Clemson in univerze Cornell, kaže, kako bi lahko s spodbujanjem mešanih posevkov povečali zmožnost tal za skladiščenje ogljika. Več >>>

Kako podnebne spremembe ogrožajo zdravje in preživetje dreves v mestih
Podnebne spremembe ogrožajo preživetje mestnih dreves ter posledično zmanjšujejo različne koristi, ki jih drevesa prinašajo mestnim prebivalcem. Mednarodna raziskovalna skupina je objavila prvo globalno oceno tega tveganja za drevesne vrste, zasajene v 164 mestih po vsem svetu. Ugotavljajo, da je v sedanjem kontekstu naraščajočih temperatur in vse manjše letne količine padavin zaradi podnebnih sprememb 56–65 % teh vrst že danes ogroženih, ta številka pa bi lahko do leta 2050 narasla na 68–76 %. Več >>>

 

 

Napovednik dogodkov

11. 10., 14. 10. 2022 [NoExcuse] Informativni dnevi

Prišel je tisti čas v letu, ko Brez izgovora Slovenija odpira vrata vsem, ki jih želijo bolje spoznati in se jim pridružiti. Tako mlade med 14 in 19 vabijo med aktiviste, tiste med 19 in 23 pa na program Zagovorniki. Več >>>

12. 10. 2022 [MKM] Klima moje soseske 2022 – Koroška vrata

Mariborska kolesarska mreža se bo povezala z lokalnimi deležniki. Ogledali si bodo primere dobrih in slabih rešitev na področjih okolja, varnosti v prometu in drugih praks. Poseben poudarek bodo namenili kakovosti zraka v posameznih mestnih četrtih in v tem kontekstu smiselnosti iskanja alternativ vožnji po glavnih mestnih vpadnicah pri aktivni poti v mesto (kolo, peš, električni skiro, itd.). Meritve zraka, natančneje prisotnost delcev PM 2,5, bodo izvedli na ključnih prometnicah, po katerih poteka večina dnevnih migracij. Več >>>

13. 10. 2022 [IŠSP] Vzpostavljanje bivanjske skupnosti

IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora vabi k snovanju bivanjske skupnosti v Ljubljani ali njeni okolici. Prvo srečanje bo v četrtek, 13. 10. 2022, ob 10.15  v Dnevnem centru aktivnosti za starejše na Tržaški 37 v Ljubljani. Ker si IŠSP, skupaj s somišljeniki, želi premikov od idej in pogovorov o sobivanju h konkretizaciji, načrtujejo prvo zadružno bivanjsko skupnost v Ljubljani ali njeni okolici. Trenutno so v iskanju primerne hiše, ki bo dovolj velika za vzpostavitev kakovostnih prostorskih pogojev za sobivanje. Več >>>

13. – 15. 10. 2022 [KUD Obrat] Onkraj v gibanju – postanite skrbnik_ca rastlin

Ob izteku skupnostnega vrta Onkraj gradbišča ter sklepnem presajanju dreves in drugih rastlin ste vabljeni, da postanete skrbnik_ca rastlin, ki so tam rastle zadnjih 12 let. Skupnostni vrt Onkraj gradbišča je bil intenzivna učilnica o vrtnarjenju kot praksi skrbi in o sobivanju – tudi z drugimi vrstami. S presaditvijo dreves in rastlin na druge lokacije se te ideje dobesedno prenašajo onkraj skupnostnega vrta. Več >>>

14. – 16. 10. 2022 [CIPRA] Študentski forum – Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe

V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize. Prehod v podnebno nevtralno družbo je izziv in obenem tudi priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Mlade želijo v CIPRI opolnomočiti in pripraviti na prihajajoče izzive, saj bodo kot bodoči odločevalci in strokovnjaki ustvarjali znanstveno, politično in družbeno podnebno pravično prihodnost. Več >>>

15. 10. 2022 [DOPPS] Ptičarijada 2022

DOPPS vabi na Ptičarijado 2022, ki bo potekala v soboto, 15. oktobra 2022, na območju Sežanskega Krasa. Tudi letos bo mogoče tekmovati v treh kategorijah: številu opazovanih vrst, številu fotografiranih vrst ter številu opazovanih vrst na naravi prijazen način (brez uporabe motornih in ostalih štirikolesnih vozil na terenu). Skupino morata sestavljati najmanj dva odrasla člana, navzgor pa število članov ni omejeno. Več >>>

19. 10. 2022 [KUD Obrat] Onkraj v gibanju – pogovor Naša prihodnost Onkraj

Ob izteku skupnostnega vrta Onkraj gradbišča ter sklepnem presajanju dreves in drugih rastlin, ki so v zadnjih 12 letih rasle tam, vas vabijo na pogovor o unikatni »začasni« rabi mirujočega gradbišča ter trajnih posledicah in učinkih, ki segajo daleč onkraj. O tem, kaj se obeta na zemljišču, kjer je 12 let potekal prostorski, ekološki in skupnostni eksperiment Onkraj gradbišča, kako ohraniti pri življenju, kar je dobrega, in graditi boljše mesto, tudi izhajajoč iz obstoječih kvalitet prostora, ter o potrebi po raznolikih zelenih prostorih v mestu bodo razpravljali z gosti. Več >>>

20. 10. 2022 [Humanitas] Onkraj mehurčka – natečaj za naj učiteljico oz. učitelja globalnega učenja 2022
Društvo Humanitas tudi letos razpisuje natečaj »Onkraj mehurčka«, a tokrat malo drugače. Letos k sodelovanju vabijo NVO in izobraževalne institucije, ki delujejo na področju globalnega učenja, da za prejem nagrade predlagajo učiteljice in učitelje, ki po njihovem mnenju pomembno prispevajo k vključevanju globalnega učenja v formalno poučevanje mladih. Rok za prijavo kandidatov je 20. oktober 2022. Več >>>

20. 10. 2022 [DKAS] Podelitev nagrad DKAS ob 30-letnici in Festival krajinske arhitektureV četrtek, 20. oktobra 2022, bo potekalo praznovanje 30. obletnice Društva krajinskih arhitektov Slovenije ter obeležitev Mednarodnega dneva krajine. Na dogodku se bodo spomnili do sedaj prehojene poti ter s podelitvijo nagrad DKAS* izpostavili uspehe svojih članov, na Festivalu KA pa bodo udeleženci skozi kratke predstavitve slovenskih krajinskih arhitektov, aktivnih na različnih področjih, spoznali širino vsebin in načinov delovanja strokovne skupnosti. Več >>>

25. 10. 2022 [IPoP, CIPRA] Vabilo občinam in načrtovalcem na ponovitev spletnega seminarja Načrtujmo skupaj zdravo mesto!

Ponovno ste vabljeni na seminar Načrtujmo skupaj zdravo mesto!. Tudi tokrat bodo v središče postavljene skrbi za zdravje v povezavi z načrtovanjem prostora. Predstavljeni bodo argumenti za to, da zdravje postane bolj pomembno vodilo urejanja prostora in načini, s katerimi lahko prostorski načrtovalci, urbanisti in projektanti na občinah in v praksi prispevajo k ustvarjanju bolj zdravega bivalnega okolja in omogočanju boljših prostorskih pogojev za bolj zdrav način življenja. Seminar bo potekal 25. 10. 2022, od 13:00 do 16:00, prek spletne platforme Zoom. Več >>>

 

10., 11. 11. 2022 [Humanitas] Usposabljanje Uvod v globalno učenje – učenje za trajnostni razvoj, medkulturni dialog in aktivno državljanstvo
Društvo Humanitas vabi učitelje in učiteljice osnovnih in srednjih šol ter vse ostale strokovne delavce in delavke VIZ, pa tudi druge izobraževalce in izobraževalke formalnega ali neformalnega sektorja, ki jih zanima pristop globalnega učenja, da se udeležijo usposabljanja, ki bo potekalo v Ljubljani. Več >>>

11. 11. 2022 [Umanotera, društvo Focus] 7. nacionalna konferenca Dovolj za vse: Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo

Na konferenci bodo domači in tuji predavatelji predstavili konkretne izkušnje in sistemske spodbude na ključnih področjih upravljanja z viri skupnosti – od nemškega eksperimenta s subvencionirano vozovnico za javni prevoz (»9 EUR Ticket«), do lokalno pridelane ekološke hrane in skupnostnih sončnih elektrarn tudi za tiste, ki niso lastniki streh. Več >>>

30. 11. – 6. 12. 2022 [Humanitas] Trening Kultura vključevanja in kolektivne skrbi v mladinskem delu in aktivizmu

Društvo Humanitas vabi na poglobljen trening s kreativnimi pristopi za spopadanje z novimi neenakostmi za mladinske delavke_ce, aktivistke_e, strokovnjakinje_e s področja globalnega učenja in kritične prostovoljske organizacije. Več >>> 

 

Foto: Nina Plevnik

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close