Podnebni novičnik – Mesečne e-novice Mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor

Maj 2021

Uvodnik 

Gaja Brecelj, Umanotera

»Proračunski zajedavci«

V javnosti se že dolgo rado govori o nevladnih organizacijah (NVO) v kontekstu smiselnosti porabe davkoplačevalskega denarja. V zadnjem letu se je to še stopnjevalo, in mnogokrat smo bili opisani kot »proračunski zajedavci«, okoljske nevladne organizacije pa smo za povrh še označene kot uničevalke delovnih mest. Vse to samo zato, ker smo glas okolja, slednje pa je za nekatere le administrativna ovira. Očitno gre za taktiko diskreditiranja. In v primeru okoljskih NVO tudi taktiko izčrpavanja.

Pa poglejmo, kaj pravijo dejstva in kakšni »proračunski zajedavci« smo v resnici.

Čeprav Slovenci zdravo okolje uvrščamo med svoje najpomembnejše vrednote, pristojno ministrstvo okoljskim prizadevanjem nevladnih organizacij namenja le 1,18 % od vseh državnih sredstev, namenjenih NVO v Sloveniji.[1] V primerjavi z drugimi NVO v Sloveniji imamo okoljske izjemno neugodno finančno sliko državnega sofinanciranja. Pa poglejmo še z druge strani: okoljske NVO dobimo le 0,41 % sredstev celotnega proračuna MOP, kar je skoraj štirikrat manj od povprečnega deleža sredstev za NVO v proračunih ministrstev. Ali pičel odstotek za okoljske NVO res pomeni, da se kopamo v javnem denarju? Ali odstotek res odraža zadostno zavedanje o podnebni in ekosistemski krizi in o nujnosti takojšnjega ukrepanja?

Programskega sofinanciranja okoljskih nevladnih organizacij v Sloveniji že dolgo ni.[2] Tisti odstotek zgoraj je projektno (so)financiranje, a v času pisanja teh besed kljub zagotovljenim namenskim sredstvom po podatkih MOP v letu 2021 za NVO sploh ni predvidenih razpisov, poleg tega pa v aktualnem predlogu programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023 že predvidena sredstva krčijo za 60 %. Zaradi neustreznih pogojev delovanja se večina okoljskih NVO vse bolj bori za obstanek.

V mreži Plan B za Slovenijo že leta opozarjamo odločevalce na rastoči problem večplastne marginalizacije področja okolja v državi. Položaj okolja v državi se kaže tudi v oslabljenem stanju resornega ministrstva in v nevzdržnem finančnem stanju okoljskih NVO, ki smo sicer edini neinstitucionalni »zagovorniki« narave in okolja, saj slednja nimata svojega glasu. Okoljske NVO smo edini zagovorniki, ki izvajajo tako nadzorno kot varovalno funkcijo. Le strokovne, neodvisne in kredibilne okoljske organizacije lahko zaščitijo javni interes pred ozkimi interesi kapitala in kratkovidne politike. S svojimi aktivnostmi opozarjamo na okolju škodljive politike, izvajamo izobraževanja za trajnostni razvoj, spodbujamo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skrbimo za dragocene morske in kopenske ekosisteme, naslavljamo energetsko revščino, spodbujamo zelena delovna mesta in promoviramo trajnostne prakse, ozaveščamo javnost … In še mnogo drugega. Zavedamo se namreč, da brez čistega zraka, pitne vode, zdrave hrane, stabilnega podnebja in ohranjenih ekosistemov življenja pač ni.

V času epidemiološke krize ter vedno bolj izrazite podnebne oz. ekosistemske krize postaja jasno, da je varstvo okolja sestavni del pozitivne rešitve, in ne nepotreben strošek. Ne gre le za etični imperativ naše generacije, temveč tudi za jasne priložnosti za zmanjševanje stroškov in zagon gospodarstva v novem ciklu po modelu trajnostnega razvoja. Žal naša vlada ne kaže posluha za te priložnosti – nasprotno, izvaja sistematično razgradnjo institucij in inštrumentov varstva okolja. Ta razgradnja poteka ob ustvarjanju vzdušja izrednih razmer, pod krinko epidemiološke krize ter odpravljanja birokratskih ovir. Očitno javni interes v »novem vzorcu demokracije«, kjer se ukinja posvetovanje z javnostjo pri pripravi zakonov, pomeni nepremišljeno, nebrzdano in umazano gospodarsko rast.

Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja in nova, zelena delovna mesta. Zato je nujno omogočiti ne samo obstoj, ampak tudi nadaljnji razvoj tako pomembnega stebra zdrave demokratične družbe, kot je okoljski nevladni sektor, ki igra vlogo zagovornika okolja v imenu sedanjih in prihodnjih generacij.

Da lahko zagotovimo strokovnost, neodvisnost, profesionalnost in odzivanje na pereče problematike – da torej lahko delujemo v javnem interesu – je sistemsko financiranje okoljskih NVO iz javnih virov ključnega pomena.[3]

Tako da naslednjič, ko nekdo izpostavi, da smo proračunski zajedavci, naj le pogleda zapisana dejstva.

Ponovimo: Kljub pomembni vlogi okoljskih organizacij ter veliki podpori in zaupanju javnosti nevladne organizacije od Ministrstva za okolje in prostor dobijo le 1,18 % od vseh državnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam v Sloveniji.

In to ponavljajmo, dokler ne bodo dejstva preglasila laži.

Aktualno v okviru mrež

Izvedena dogodka v okviru spremljevalnega programa 10. Zbora članic mreže Plan B za Slovenijo

V okviru spremljevalnega programa 10. Zbora članic mreže Plan B za Slovenijo smo izvedli razpravo s slovenskimi nevladnimi organizacijami o prioritetah Slovenije v času predsedovanja Svetu EU. Več o razpravi najdete na povezavi. Poleg tega smo izvedli tudi usposabljanje na temo zakonodajnega svežnja za doseganje cilja EU zmanjšanja emisij TGP za vsaj 55 % do leta 2030 glede na leto 1990, t.i. »Fit for 55«. Več o usposabljanju Podnebne in energetske politike EU za doseganje podnebnih ciljev 2030 najdete na tej povezavi.

Tretji seminar o trajnostnem urejanju prostora: Trajnostno upravljanje z vodo v urbanem prostoru

Medtem ko smo na drugem seminarju o trajnostnem urejanju prostora spoznavali povezavo med varstvom okolja in prostorskim načrtovanjem, se bomo na tretjem seminarju posvetili trajnostnemu upravljanju z vodami v urbanem prostoru. Spoznali bomo, kako lahko v mestih z uporabo razpršenih ukrepov zadrževanja in ponikanja padavinskih voda ponovno vzpostavimo (lokalni) naravni vodni krog in zmanjšamo njeno odvajanje v kanalizacijski sistem. Z nami bo asist. Matej Radinja, mag. inž. ok. gradb., mladi raziskovalec na Oddelku za okoljsko gradbeništvo, UL FGG. Več >>>

Stanje na področju sistemskega financiranja okoljskih NVO

Kljub pomembni vlogi okoljskih organizacij ter veliki podpori in zaupanju javnosti Slovenija zanje ne skrbi dobro. V primerjavi z drugimi nevladnimi organizacijami (NVO) v Sloveniji imajo okoljske izjemno neugodno finančno sliko državnega sofinanciranja. Zaradi neustreznih pogojev delovanja je delovanje okoljskih organizacij v Sloveniji resno ogroženo. Več >>>

Koliko bo nova kohezijska politika prispevala k blaženju podnebnih sprememb v Sloveniji?

Vlada je sprejela Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je posredovala Evropski komisiji. Načrt je del izvedbe Instrumenta za okrevanje EU, ki pa je od Večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027 ločen instrument. Načrt prehodno ni bil v javni razpravi. V Mreži za prostor bomo oblikovali nekaj predlogov za Operativne programe za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki jih bomo naslovili na Službo Vlade za kohezijsko politiko in regionalni razvoj. Več >>>

Usposabljanje Ustvarjanje kampanj

Na dvodnevnem usposabljanju so lahko članice mreže in druge zainteresirane NVO spoznale pomembne in potrebne korake za ustvarjanje uspešnih kampanj. Teoretično usposabljanje je bilo prepleteno z atraktivnimi in navdihujočimi primeri iz prakse, ki so pomagali razširiti polje razmišljanja o možnih strokovnih in ustvarjalnih pristopih. Več >>>

Predlog Zakona o debirokratizaciji predlaga ukinitev javnih natečajev

Predlog Zakona o debirokratizaciji posega v številne zakone, med njimi tudi v Zakon o javnem naročanju (31. člen), s katerim predlaga ukinitev javnih arhitekturnih natečajev. Mreže za prostor je posredovala svoje nasprotovanje ukinitvi javnih natečajev. >>>

Vir: Pixabay

 

Iz aktivnosti članic 

Podnebne politike 

[Focus] Netransparenta priprava načrta za okrevanje požela kritike Evropejcev

Organizacije članice mreže CAN Europe so znotraj spletne kampanje EU Cash Awards ocenile osnutke načrtov porabe 16 držav članic, da bi ugotovile, ali izpolnjujejo obljube zelenega dogovora, in na javno glasovanje postavile več kot 50 “dobrih”, “slabih” in “škodljivih” ukrepov, vključenih v osnutke načrtov.  Končna verzija slovenskega načrta je bila objavljena šele prejšnji teden (zgolj povzetek) – s takšnim pristopom si je Slovenija na glasovanju “prislužila” bronasto medaljo v kategoriji “planiranje za zaprtimi vrati”. Več >>>

[Greenpeace Slovenija] Konec premoga do 2030 je nujen in neizogiben

Vlada Republike Slovenije bo v naslednjih mesecih sprejela Nacionalno strategijo za izhod iz premoga. Trenuten predlog letnice opuščanja premoga je 2033, kot možnosti pa se pojavljajo ideje še za kasnejše zapiranje. Greenpeace ponovno poziva Vlado RS, da pri sprejemanju letnice upošteva napotke podnebne znanosti in zaveze Pariškega sporazuma ter določi konec premoga v Sloveniji najkasneje leta 2030. Več >>>

[Focus] Slovenska podnebna strategija temelji na NEK2

Dan pred letošnjim svetovnim dnevom Zemlje je vlada sprejela Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, v katero je brez posvetovanja z javnostjo in celovite presoje vplivov na okolje zapisala odločitev o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji in začetku postopkov za načrtovanje investicije v 2. blok jedrske elektrarne Krško (NEK2). Več >>>

[Focus] EU ima podnebni zakon, a še vedno nima ciljev, ki so potrebni

Dan po objavi poročila Svetovne meteorološke organizacije o stanju podnebja (State of the Global Climate 2020), ki je ponovno izpostavil potrebo po krepitvi ukrepanja v tem desetletju, so odločevalci EU dosegli dogovor o Evropskem podnebnem zakonu, ki ne odgovarja na opozorila znanosti. Več >>>

Trajnostna mobilnost

[IPoP in CIPRA] Svetovni dan zdravja: hoja za zdravje

Letos je Svetovni dan zdravja potekal pod geslom Gradimo pravičnejši, bolj zdrav svet. Svetovna zdravstvena organizacija je ob tem poudarila problem neenakosti v zdravju, ki se v času spopadanja z epidemijo COVID-19 še povečuje. Problem naslavlja tudi program Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki zagovarja zdravstvene koristi hoje in načrtovanje hoji prijaznega okolja. Več >>>

Grafika: Darja Klančar

[MKM] Poddaja / podcast o gorskem kolesarjenju v Sloveniji

V poddaji o gorskem kolesarjenju v Sloveniji so trije kolesarski navdušenci spregovorili o konfliktih med pohodniki in gorskimi kolesarji, razvoju in prihodnosti gorskega kolesarjenja v Sloveniji ter se dotaknili primerov dobre prakse, pri katerem so se še posebej osredotočili na opis gradnje in izzive za prihajajoči mariborski projekt. Več >>>

[MKM] Uspešno smo izvedli posvet o financiranju kolesarske infrastrukture

Iz MKM poročajo o uspešni izvedbi posveta, na katerem so predstavniki ministrstev, pristojnih za razvoj in kohezijsko politiko ter infrastrukturo predstavili strateške usmeritve na področju razvoja kolesarske infrastrukture in kolesarstva. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[CTRP Kranj] Dan travniških sadovnjakov

30. aprila 2021 je po Evropi prvič potekal  “Dan travniških sadovnjakov“. Ob tej priložnosti so v CTRP Kranj zapisali daljši prispevek. Več >>>

[SDPVN] Kaj smo našli v netopirnicah?

Pomlad je prinesla težko pričakovane in načrtovane aktivnosti projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljančani 6. Ena izmed njih je tudi pregledovanje netopirnic, nadomestnih zatočišč za netopirje. Te v Ljubljani v SDPVN redno spremljamo od leta 2015, na preglede pa povabijo tudi javnost. Več >>>

[DOPPS] Svetovni dan škurhov

21. aprila obeležujemo Svetovni dan škurhov. Družini škurhov pripada vsega osem vrst, dve sta žal že izumrli. V Sloveniji imamo dve gnezdišči velikih škurhov (Numenius arquata), ki sta na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru. Več >>>

 

Varstvo okolja

[PIC] Podnebne spremembe skozi pravo 2 – po uspešni izvedbi objavljamo posnetek dogodka

V četrtek, 22.4.2021, na svetovni dan Zemlje, so v PIC izvedli dogodek Podnebne spremembe skozi pravo 2. Prek spletnih predstavitev treh predavateljic in predavatelja so se sprehodili skozi naravoslovne in pravne vidike spopadanja s podnebnimi spremembami in omogočili udeleženkam in udeležencem zastavljanje vprašanj. Dogodek predstavlja nadgradnjo dogodka ‘Podnebne spremembe skozi pravo’, ki so ga izvedli v decembru 2020. Več >>>

[PIC] Nature-based Solutions ali »Rešitve ki temeljijo na naravi«

Rešitve, ki temeljijo na naravi, so ukrepi za zaščito, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih in spremenjenih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnavajo družbene izzive, hkrati pa zagotavljajo dobro počutje ljudi in koristi biotske raznovrstnosti. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Nova študija pokazala, kako bi lahko v Sloveniji zmanjšali smeti embalaže pijač za 76 %

Reloop je s podporo Break Free From Plastic in Changing Markets Foundation izdal poročilo What We Waste, ki preuči dvajsetletno serijo podatkov o prodaji in ravnanju z odpadki embalaže pijač 93 držav (vključno s Slovenijo) in ovrednoti potencial depozitnih sistemov za zmanjšanje količin izgubljenih odpadkov embalaže pijač. Ob upoštevanju povprečnega uspeha drugih držav raziskovalci za Slovenijo ocenjujejo, da bi lahko zmanjšala količino takih odpadkov za več kot 76 %! Več >>>

 [Ekologi brez meja] Kolumna: 19 oblačil iz druge roke, 40 kombinacij in eni čevlji

Ekologi brez meja vedno radi pravijo ‘manj je več‘. Naj ta zmernost velja tudi pri rabljenih oblačilih. Malo dobro izbranih oblačil pomeni nešteto kombinacij. Če so ta kakovostna, lokalna ali iz druge roke, smo pa že naredili skoraj vse, kar je v naši moči. Za vse ostalo so tu odločevalci in proizvajalci. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Greenpeace Slovenija] EU za promocijo mesa in mlečnih izdelkov namenila 252 milijonov evrov

Kot kažejo izsledki nove Greenpeaceove raziskave je Evropska komisija 32 odstotkov svojega petletnega proračuna za promocijo kmetijskih proizvodov, ki znaša 776,7 milijona evrov, porabila za oglaševalske kampanje za meso in mlečne izdelke. Takšno financiranje je v nasprotju z opozorili znanstvenikov o katastrofalnih posledicah, ki jih ima industrijska živinoreja za naravo, podnebje in naše zdravje. Več >>>

[Umanotera] Deregulacija na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO) ni pot do trajnostnih prehranskih sistemov

Umanotera je med 162. podpisniki odprtega pisma, naslovljenega na podpredsednika Evropske komisije, v katerem ga pozivamo, naj zagotovi, da bo pridobivanje organizmov s pomočjo novih tehnik genskega inženiringa na ravni EU še naprej regulirano v skladu z obstoječimi standardi na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO). Več >>>

Okolje in zdravje

[Focus] Opustitev premoga najkasneje do leta 2033 je pomembna tudi z vidika zdravja

Najhitrejši scenarij opustitve rabe premoga, ki je opredeljen v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, je edina sprejemljiva izbira od predlaganih ne samo z vidika nujnosti zniževanja emisij toplogrednih plinov, ampak tudi z vidika vpliva na zdravje ljudi. Sveža študija ocenjuje, da se z izbiro letnice 2033 lahko izognemo več sto prezgodnjim smrtim. Več >>>

Urejanje prostora

[est=etika] Drevo leta 2021 v Novem mestu

“V sklopu projekta CRETHINK smo s pomočjo prebivalcev izbrali drevo leta 2021. To je postal maklen ali poljski javor (Acer campestre L.), ki stoji na zgornjem delu Glavnega trga, natančneje pred stavbo številka 32. Drevo je bilo zasajeno ob prenovi trga med letoma 1951 in 1955. Poljski javor ima obseg debla 223 cm, kar presega kriterij izjemnega obsega za to vrsto, ki je 200 cm, zato bomo na Zavod RS za varstvo narave OE Novo mesto naslovili pobudo za določitev maklena na Glavnem trgu kot naravne vrednote. Projekt CREthink se nadaljuje, spremljajte nas na @vsencidreves ali @v_senci_dreves.” Več >>>

Vir: arhiv društva est=etika

 

[prostoRož] “Da bi Solkan zaživel, je potrebno oživiti naše trge!”

Idej in pobud, kako urediti in izboljšati staro jedro Solkana, ne manjka. Sredi aprila so predstavniki solkanskih organizacij in nekaterih podjetij, ki delujejo v starem jedru Solkana, na delavnici s prostoRožem potrdili vizijo, o kateri so prebivalci razpravljali že lansko leto: staro jedro naj bo živo, z ljudmi, lokali in trgovinami. Jedro Solkana naj bo privlačno tako za lokalne prebivalce kot tudi za turiste. >>>

Urbane politike

[IPoP] Izšel je katalog Mesta mestom #3

V katalogu je zbranih 15 dobrih praks (izmed predlaganih 29), ki so jih občine in javna podjetja prijavili na razpis jeseni 2020. Dobre prakse ponujajo rešitve za različne izzive slovenskih mest – vse od spodbujanja trajnostne mobilnosti do upravljanja z gradbenimi odpadki, načrtovanja prostorov za igro, reševanja prostorske stiske na pokopališčih in vključevanja ranljivih skupin. Več >>>

[IPoP] Slovenska mesta na sejmu predstavila svoje dobre prakse

V torek, 13. aprila 2021, je potekal Sejem dobrih praks Mesta >> mestom. Na dogodku so v IPoP želeli s sproščenimi predstavitvami in pogovori poskrbeti za izmenjavo dobrih praks in izkušenj mest. Dogodek se je odvijal na spletni platformi Hopin, ki je omogočila aktivno sodelovanje udeležencev in novo izkušnjo virtualnih dogodkov. Več >>>

 

Drugo

[Umanotera] Pomlad prihaja, nadaljujemo sodelovanje z Mestno občino Ptuj na področju skupnostnega vrtičkarstva

Skupnostni urbani vrtovi so prostor za pridelovanje vrtnin za potrebe občanov in rekreacijo v stiku z naravo, pa tudi za druženje ter soodločanje o urejanju prostora in drugih skupnih zadevah. Po uspešno izvedenih delavnicah za lokalno skupnost in za civilnodružbene organizacije je tako sedaj na vrsti zadnji del – skupnostni vrtiček tudi v praksi. Več >>>

[IZO] Izdana brošura “WTF so podnebne spremembe?”

V okviru projekta Sustainaware so v Inštitutu za zdravje in okolje izdali brošuro “WTF so podnebne spremembe?”, ki obrazloži problematiko podnebnih sprememb. Namenjena je učiteljem, mladinskim delavcem in mladim, ki bodo zaradi podnebne krize najbolj prizadeti, ter seveda tudi posameznikom, ki jih tema zanima. Publikacija je na voljo v treh jezikih – slovenščini, angleščini in madžarščini: https://sustainaware.net/climate-mitigation/; slovenska različica pa je na voljo na povezavi >>>

[Focus] Ljubljana bogatejša za interaktivno zeleno turo, ki jo je zasnoval Focus

Kje v Ljubljani so se začeli odvijati prvi okoljski protesti? Čemu je nekoč služil prostor danes zabetoniranega Trga republike? Kako je Zdravljica povezana s podnebnimi spremembami? Več o zeleni turi, ki poda odgovore na zgornja vprašanja, pa na povezavi >>>

 [Humanitas] Med razvojno in migracijsko politiko

Konec lanskega leta je Evropski parlament izglasoval, da mora biti pomoč EU državam globalnega Juga pogojena z izpolnjevanjem evropskih ciljev za upravljanje migracij. Gre za nevarno politično smer v pristopu k razvojni politiki, čemur smo v praksi sicer priča že več let, še posebej v zadnjih petih letih, ko so migracije v Evropi postale pomembna politična tema. Več >>>

 [Umanotera in Focus] Pričeli smo z drugim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov

V Umanoteri in društvu Focus so uspešno pričeli že z drugim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Mesta za tokratno usposabljanje so bila zapolnjena v slabih 3 urah od objave prijavnice, kar je lep dokaz, da zanimanje za izvajanje skupnostnih projektov narašča. Več >>>

[Greenpeace Slovenija] Iskanje navdiha pri Mednarodnem dnevu delavcev

Greenpeace je zavezan spoštovanju težko prisluženih pravic delavcev in podpira socialno pošteno ter pravično tranzicijo stran od onesnažujočih industrij. Več >>>

[Humanitas] Hišna recenzija: George Monbiot, Out of the wreckage

V aprilu so v društvu Humanitas brali knjigo Georga Monbiota, ki si jo lahko izposodite v Humanitasovi Hiši svetov. Več >>>

 

Mednarodne novice

V smeri ekonomije dobrega počutja, ki služi ljudem in naravi

V poročilu s strani EEB in Oxfam Germany je empirično utemeljeno, zakaj gospodarska rast ni rešitev – na primeru Evropske Unije. Več >>>

Revolucija 25 % – dokumentarec

Kako velika mora biti manjšina, da preoblikuje družbo? Več >>>

Jedrska energija ni rešitev za odziv na podnebne spremembe

Réseau Action Climat je objavil pregled dejstev o tem, zakaj jedrska energija ni rešitev za odziv na podnebne spremembe. Več >>>

Napovednik dogodkov

8. maj 2021 [Hiša!] P.A.K.T. LAB #2: Sestavljeni produkti v kreativnem turizmu

Za vse, ki razmišljate o nadgradnji svojih obstoječih vsebin ali o tem, kako skupaj s sosedom ali znancem ali prijateljem oblikovati skupne produkte, je kot nalašč interaktivna delavnica P.A.K.T. Lab Sestavljeni produkti v kreativnem turizmu. Lab je namenjen posameznim ponudnikom ali skupinam ponudnikov, ki želijo v sodelovanju razvijati in nadgrajevati svoje produkte. Več >>>

11. maj 2021 [IZO] Vidiki kakovosti zelenih površin za mlade

V okviru projekta Partnerstvo za okolje in zdravje skupaj z Urbanističnim inštitutom RS v Inštitutu za okolje in zdravje organizirajo webinar o vidikih kakovosti zelenih površin za mlade. Dogodek je namenjen predvsem mladim od 15 do 25 let, na njem pa bodo predstavljeni vidiki kakovosti zelenih površin in kakšni so pristopi načrtovanja zelenih površin in možnostih njihove uporabe. Na dogodku bodo imeli udeleženci možnost predstaviti v čem sami vidijo probleme pri uporabi zelenih površin in predstaviti svoje ideje za izboljšanje stanja. Več >>>

12. maj 2021 [Umanotera] Otvoritev razstave Na vroči strani Alp v Državnem Svetu Republike Slovenije

Podnebne krize ne bomo rešili, če je ne bomo obravnavali kot krizo. Zato vas nekaj dni pred svetovnim dnevom podnebnih sprememb (15. maja) vabimo na (spletni) ogled dogodka ob otvoritvi razstave »Na vroči strani Alp«. Na otvoritvenem dogodku boste izvedeli več o podnebnih scenarijih, ki jih v Sloveniji lahko pričakujemo v prihodnosti, (že vidnih) posledicah podnebnih sprememb pri nas, predvsem na lokalni ravni, ter nujnosti sprejemanja hitrih in ambicioznih politik na tem področju. Več >>>

12. maj 2021 [Focus] Na konferenci do odgovorov, kako je pravičen in pravočasen izhod iz premoga lahko priložnost za regijo

V razpravi, ki o opuščanju premoga poteka v Sloveniji, se deležniki osredotočajo predvsem na letnico opuščanja premoga in razloge zanjo, pogrešamo pa razpravo o proaktivni vlogi sindikatov in lokalnih odločevalcev pri načrtovanju pravočasnega in pravičnega prestrukturiranja regije. Da bi odprli prostor tudi za ta vidik, v okoljski organizaciji Focus organiziramo konferenco na temo pravočasnega in pravičnega izstopa iz premoga. Več >>>

12.-14. maj 2021 [Hiša!] Delavnica New Urban Practices

V Sklopu projekta CE+ Cultural Educators in the digital era vas vabimo na delavnico “New Urban Practices”. Skozi delavnico se bomo srečali s temami kot so: Kako se je naše razumevanje in vedenje v urbanih prostorih spremenilo v času pandemije? Katere so nove metode in pristopi, ki delujejo v teh okoliščinah? Kakšna praktična, intelektualna, družbena in politična vprašanja se trenutno pojavljajo pri delu v urbanih prostorih? Kaj se lahko naučimo iz novih urbanih praks za prihodnost? Več >>>

13. maj 2021 [Plan B za Slovenijo] 10. Zbor članic mreže Plan B za Slovenijo – letno srečanje mreže

V okviru letošnjega letnega srečanja mreže smo že izvedli dva dogodka, razpravo Prioritete Slovenije v času predsedovanja Svetu EU 2021 ter usposabljanje Podnebne in energetske politike EU za doseganje podnebnih ciljev 2030, bližamo pa se našemu uradnemu delu, 10. Zboru članic mreže Plan B za Slovenijo. Vabimo vas na kratko druženje, katerega večji del bomo namenili klepetu o naših inspiracijah in motivacijah v teh posebnih časih. Glavnino srečanja bomo posvetili izmenjavi naše motivacije ob soočanju s pomembnimi temami, ki so predvsem v zadnjem letu še posebej pridobile na teži. Več >>>

21. maj 2021 [Focus in Umanotera] Trajnostna oskrba in potrošnja hrane v javni upravi

Javna uprava ima kot pomemben potrošnik možnost, da z zelenim javnim naročanjem zmanjša vplive oskrbe s hrano na okolje, spodbudi trg okolju prijaznejših produktov in tudi prispeva k ozaveščenosti o trajnostni oskrbi s hrano ter zmanjševanju zavržene hrane. Zato vse javne uslužbence vabimo na delavnico, na kateri bomo naslovili potencial javne uprave na področju trajnostne oskrbe in potrošnje hrane. Več >>>

3. junij 2021 [Ekologi brez meja] Naravna nega kože – brezplačno spletno predavanje Mateje Andreje Leskovar

Društvo Ekologi brez meja vas v sodelovanju z Matejo Andrejo Leskovar vabi na spletno predavanje »Naravna nega kože«. Pogovarjali se bomo o popolnoma naravnih načinih za nego in vzdrževanje vaše kože. Več >>>

11.-12. junij 2021 [SDE] Urjenje sodelujočih pri pripravi strateških dokumentov

Slovensko društvo evalvatorjev organizira intenzivno dvodnevno urjenje za sodelujoče pri pripravi strateških dokumentov v organizacijah in skupnostih in vse, ki se ukvarjajo s transformacijskimi procesi. Urjenje bomo izvedli v prostorih Fakultete za varnostne vede na Kotnikovi ulici 8, Ljubljana in sicer v petek, 11.6. in soboto 12.6.2021, od 9h do 17h.Več >>>

27. junij – 4. julij 2021 [DOPPS] Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Bobnarica«

Iz DOPPS sporočajo: »Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni ob čudovitem Cerkniškem jezeru, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Bobnarica«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!« Več >>>

Julij – avgust 2021 [Morigenos] Poletni raziskovalni tabori 

Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce tudi letos organizira poletne raziskovalne tabore za vse ljubitelje narave, morja in delfinov. Vabljeni ste vsi, ki želite to poletje preživeti na prav poseben način in si zagotoviti nepozabno izkušnjo. Na voljo so trije termini za prijavo v juliju in avgustu. To je prava priložnost, da se pridružite raziskovalni ekipi društva ter sodelujete pri preučevanju delfinov v njihovem naravnem okolju. Več informacij najdete na tej povezavi.


[1] Financiranje okoljskih NVO – stanje, ukrepi, april 2021: povezava

[2] Programsko sofinanciranje je bilo ukinjeno med prvo vlado Janeza Janše(2004 –2008) pod ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom. Programsko sofinanciranje NVO poleg učinkovitega delovanja same organizacije in dejavnosti omogoča tudi načrtovanje razvoja organizacije ter, kar je zelo pomembno, omogoča prijave na (predvsem evropske) projekte, ki zahtevajo lastno sofinanciranje. Programsko sofinanciranje je v Sloveniji ustaljena praksa na drugih področjih, kjer NVO igrajo pomembno vlogo (npr. kultura, šport, sociala).

[3] Financiranje iz privatnih virov je za okoljske NVO tako rekoč nemogoče. Problem predstavlja predvsem pridobivanje sredstev od podjetij, saj je po eni strani naklonjenost doniranja in sponzoriranja usmerjena bolj v socialno področje, po drugi strani pa okoljske NVO zaradi konflikta interesov ne sprejemajo sredstev od podjetij onesnaževalcev, ki bi preko njih izvajala t.i. okoljsko zavajanje oz. greenwashing.



Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close