Marec 2023

 

Uvodnik 

Senka Šifkovič, IPoP – Inštitut za politike prostora: Pomen ekološke funkcije lastnine narašča

“V skupnem interesu človeštva postaja, da družba na globalnem in lokalnem nivoju angažira vse možne vire za zaustavitev degradacije in izboljšanje stanja okolja in narave. V tem okviru se spreminja tudi pogled na rabo prostora, zemljišč in stavb. Skupni, torej javni interes varstva okolja in ohranjanja narave narašča in postaja vse pomembnejši, zato se spreminjajo tudi razmerja med javnim in zasebnim lastninskim interesom. V zadnjih tridesetih letih, odkar smo v Ustavo RS zapisali nedotakljivost lastninske pravice, hkrati pa tudi njeno rabo na način, da se zagotavljajo gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine, se je stanje okolja na globalni in lokalni ravni tako poslabšalo, da je treba ekološko in socialno funkcijo lastnine ter z njima povezano smotrno rabo zemljišč in stavb na novo premisliti.”

Celoten uvodnik si lahko preberete tukaj.

 

Aktualno v okviru mrež

Pripombe in predlogi na osnutek Pravilnika o pomembnejših dosežkih, pogojih in merilih za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja
Ministrstvo za okolje in prostor je 11. 1. 2023 podalo v javno razpravo Pravilnik o pomembnejših dosežkih, pogojih in merilih za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja, na katerega sta pripombe in predloge podali tako mreža Plan B za Slovenijo kot Mreža za prostor.

Pripombe na osnutek Smernic za sodelovanje z nevladnimi organizacijami
Ministrstvo za javno upravo je z namenom tvornega sodelovanja z nevladnimi organizacijami pripravilo predlog smernic za sodelovanje ministrstev in vladnih služb z nevladnimi organizacijami. Nanj sta se družno odzvali mreža Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor. Več >>>

Pobuda za mnenje Ustavnega sodišča o skladnosti sporazuma CETA z Ustavo RS
V mreži Plan B za Slovenijo smo na vse voditelje v Sloveniji naslovili pobudo, da na podlagi 160. člena Ustave Republike Slovenije Ustavno sodišče zaprosijo za mnenje o skladnosti sporazuma CETA z Ustavo RS. Več >>>

Okrevajmo pametno
Umanotera je v četrtek 2. februarja za članice mreže Plan B za Slovenijo organizirala spletni seminar na temo priprave poglavja REPower in novelacije Načrta za okrevanje in odpornost. Na webinarju je bil predstavljen kontekst, zaradi katerega morajo države članice pripraviti dodatna REPower poglavja in novelirati Načrte za okrevanje in odpornost ter s tem povezana pravila, ki jih trenutno še oblikuje Evropska komisija. Na dogodku je gostovala tudi državna sekretarka Tina Seršen (MOPE), ki je predstavila stanje priprave poglavja REPower v Sloveniji. Več >>>

Idejni zajtrk 2023

24. marca 2023 se bomo članice Mreže za prostor ponovno zbrale na Idejnem zajtrku. Na njem bomo prisluhnile idejam naših sočlanic, ki nastajajo v okviru razpisa za Podnebne akcije. O njih bomo nato razpravljale in na koncu glasovale. Na tak način članice demokratično razdelimo sredstva, ki so v ta namen predvidena v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor. Več >>>

Vračamo naravi – podprimo EU Zakon o obnovi narave
Podnebne spremembe in upad biotske raznovrstnosti sta glavni grožnji obstoju človeštva. Zadnje poročilo podnebnih strokovnjakov (šesto IPCC poročilo), ki se osredotoča na prilagajanje podnebnim spremembam, opozarja na alarmantnost stanja in poudarja, da je obnova narave ključni del rešitve. Tako mednarodna skupnost kot Evropska komisija sta v letu 2022 naredili pomembne korake naprej k doseganju cilja obnove narave. Več >>>

Za krepitev biodiverzitete na nacionalni ravni počrpamo premalo EU sredstev

Biotska raznovrstnost v EU vztrajno upada, zato so bili storjeni resni koraki za zaviranje tega procesa in obnovo narave – sprejeta je bila Biodiverzitetna strategija do 2030, Evropska komisija je v postopek sprejema podala predlog Zakona (uredbe) o obnovi narave, krepitev biodiverzitete mora biti del nacionalnih programov skupne kmetijske politike, črpanja kohezijskih sredstev in sredstev sklada za okrevanje in odpornost. Krepitev biodiverzitete in na naravi temelječe rešitve so, poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, tudi ključni ukrep v prizadevanjih za blaženje podnebnih sprememb in predvsem prilagajanju nanje. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic 

Trajnostna mobilnost

[MKM, EBM] Mariborska kolesarska mreža na Festivalu ponovne uporabe

Ekologi brez meja v sodelovanju z družbo ZEOS organizirajo 2. Festival ponovne uporabe, ki bo tokrat potekal v Mariboru. Cilj festivala je predstavitev lokalnih gonilnih sil na področju ponovne uporabe in popravil. Mariborska kolesarska mreža bo na festivalu sodelovala s predstavitvijo “Bajk kuhne”, preteklega projekta “Sklenimo krog” in izvajala brezplačna popravila koles za obiskovalce. Več >>>

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] V Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela
Marca 2023 v Naravnem rezervatu Iški morost potekajo renaturacijska dela za obnovitev travniških habitatov v okviru projekta PoLJUBA. Odstranjujejo lesno vegetacijo, da bodo lahko povečali travniške površine. Vse obiskovalce naprošajo, da so med sprehajanjem pozorni in v celoti upoštevajo signalizacijo (opozorilne table) v rezervatu. Več >>>

[DOPPS] Na pragu izginotja biotske raznovrstnosti: kaj ovira financiranje za naravo v EU?
Znano je, da biotska raznovrstnost vsako leto upada. EU si prizadeva ta problem odpraviti s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, v kateri naj bi imela ključno vlogo pri spoprijemanju s krizo biotske raznovrstnosti tako javno kot tudi zasebno financiranje EU. Več >>>

[DOPPS] Naravoteka Slovenije
Sistem NarcIS – Naravoteka Slovenije, ki bo zgrajen do konca leta 2024, bo uporabnikom prek spletnih aplikacij nudil katalog živalskih in rastlinskih vrst, omogočal dostop do različnih baz bioloških in naravovarstvenih podatkov ter izvajanje analiz s pomočjo razvitih spletnih orodij. V Sloveniji še nimamo informacijskega sistema, ki bi uporabnikom na enem mestu nudil naravovarstveno pomembne podatke, saj posamezne organizacije z različnih področij delovanja le-te hranijo v svojih lokalnih zbirkah, zato je dostop do njih, kljub temu, da gre v veliki meri za načeloma javno dostopne podatke in informacije, izredno otežen. Več >>>

[DOPPS] Uporaba svinčenega streliva v mokriščih v Evropski uniji končno prepovedana

Od 15. 2. 2023 velja splošna prepoved uporabe svinčenega streliva v mokriščih v vseh 27 državah Evropske unije, kot tudi na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu. Evropski zakon stopa v veljavo po dveh letih prehodnega obdobja, ki so bila namenjena pripravam na spremembo. Več >>>

[DOPPS] Skupaj veliko uharico popisujemo že 25 let
Popis velike uharice je družaben dogodek, ki pomaga, da vrsto lahko še uspešneje varujemo. Na popisu združujemo koristno s prijetnim in prav vsak od obiskovalec doprinese, da se lahko popiše veliko območje in je druženje po popisu prijetnejše. Več >>>

[DOPPS] Čas je za obnovo mokrišč
Mokrišča so med svetovno najbolj ogroženimi ekosistemi. Izgubljamo jih predvsem zaradi izsuševanja, prekomerne rabe vode in drugih virov, onesnaževanja, v zadnjih letih pa jih vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Z izgubljanjem mokrišč izgubljamo vsi, zato je čas, da pričnemo z njihovo obnovo. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Duh časa] Akcija Prinesi male aparate
Akcija »Prinesi male aparate«, ki jo je izvajalo podjetje ZEOS d.o.o., je potekala med 1. in 21. oktobrom 2022 v Mestni občini Ljubljana in je vključevala tudi društvo Duh časa. Sodelovali so kot zbirna točka za odsluženo računalniško opremo, ki so jo (tisto še uporabno) usposobili in podarili ciljnim skupinam. V akciji se je sicer zbiralo delujoče in nedelujoče male aparate, računalnike, računalniško opremo in TV sprejemnike/monitorje. Več >>>

[EBM] S konkretnimi ukrepi za manj zavržene hrane v javnih ustanovah
Ekologi brez meja, Lidl Slovenija in občina Škofja Loka nadaljujejo z izvedbo občinske iniciative za manj zavržene hrane Hrana svoje mesto najde. V drugi sezoni se na podlagi pridobljenih meritev osredotočajo na uvajanje ukrepov za manj zavržkov. Več >>>

[EBM] Vsak tretji kos odpadkov ob slovenskih cestah bi lahko preprečili s kavcijskim sistemom
Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Kar slabo tretjino (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice. Več >>>

[EBM] O plastiki skozi video objektiv

Na YouTube kanalu Ekologov brez meja lahko od preteklega novembra mesečno spremljate 10-20 minutne (po)govore o plastiki z različnih zornih kotov. Kot se je za lanski evropski teden zmanjševanja odpadkov na temo tekstila spodobilo, so se najprej posvetili povezavi med plastiko in modno industrijo. Več >>>

[EBM] Prva dva gostinska ponudnika na poti do zero waste
Ekologi brez meja so 23. februarja predstavili prvi dve restavraciji na poti do zero waste in ob tej priložnosti organizirali okroglo mizo o odpadkih v turizmu. Prejemnikoma naziva zero waste, Blatnikovemu hramu in Gostilni Mrak, so se za omizjem pridružili predstavniki Slovenske turistične organizacije, nacionalne zero waste organizacije in prvi prejemnik poslovnega zero waste certifikata na svetu, Ribno Alpine Resort. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Focus] Mesa Slovenci pojemo preveč, kar negativno vpliva tako na zdravje kot okolje
Po podatkih Statističnega urada RS je 2021 povprečen prebivalec Slovenije porabil 89 kg mesa na leto (1,71 kilograma mesa na teden, od tega 1,04 kilograma rdečega). Z izjemo mesa drobnice, smo Slovenci pri vseh kategorijah mesa po porabi nad evropskim povprečjem. Številke nedvoumno kažejo, da zaužijemo preveč mesa. Več >>>

 

Urbane politike

[IPoP] Nova stanovanja, kaj pa družbena infrastruktura?

V medijih lahko ponovno spremljamo poskuse zasebnih investitorjev nove stanovanjske gradnje v Ljubljani doseči, da bi namesto načrtovanih enot otroških vrtcev lahko zgradili več stanovanj. Na srečo so za načrtovanje vrtcev pristojne javne oblasti. Vrtci pa so, podobno kot šole in parki, prvine družbene infrastrukture, s katerimi morajo biti v duhu moderne doktrine urbanističnega načrtovanja ustrezno preskrbljena vsa stanovanjska območja. Več >>>

 

Drugo

[Umanotera] V Planici gostoval posvet o trajnostnih dogodkih
“Čas je, da tudi pri organizaciji dogodkov od zelenih besed preidemo k zelenim dejanjem,” se je strinjalo več kot 140 organizatorjev dogodkov – predstavnikov občin ter turističnih in športnih organizacij, ki so se odzvali povabilu Umanotere in FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Planica 2023 in so se na strokovnem posvetu o trajnostnih dogodkih seznanili z dobrimi praksami ter razpravljali o različnih vidikih bolj trajnostne organizacije (športnih) dogodkov. Več >>>

[Umanotera] Svetovnemu prvenstvu v Planici ob rob: večina pričakuje ukrepe, vključno s športniki
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v dolini pod Poncami predstavlja izjemen dogodek z vrhunskimi dosežki športnikov, ki se bo odvijal v naravnem okolju ene najlepših dolin naše države. Velika nacionalna in mednarodna pozornost ponujata odlično priložnost, da se hkrati opozori tudi na pereče okoljske izzive. Čeprav bodo od 21. februarja do 5. marca prizorišče zavzeli športniki, bo tema trajnostnosti ostala prisotna. Kako to? Več >>>

[Morigenos] Delo z naravo
Društvo Morigenos je v sklopu projekta Center o delfinih, ki ga sofinancirata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, organiziralo dogodek Delo z naravo. Posameznikom, ki jih zanima naravoslovje, so predstavili organizacije in podjetja, ki delujejo na področju naravovarstva, njihove aktivnosti in dogodke ter z njimi povezana delovna mesta in prostovoljstvo. Več >>>

[Focus] Podnebni štrajk 2023: Jutri je prepozno
Zapis Suzie Vanoosten, v katerem razmišlja o nujnosti stopnjevanja protestnih aktivnosti po vsem svetu in o tem, zakaj je tako pomembno, da se tudi sami udeležimo protestov ter aktivno soustvarjamo podnebno gibanje. Prispevek je v angleškem jeziku. Več >>>

 

Mednarodne novice

Zakaj nevtralna mobilnost potrebuje odrast?
Elektrifikacija je nujen korak v smeri trajnostne mobilnosti, a ne zadostuje. Mobilnost 21. stoletja zahteva več kot zgolj preusmeritev na vire čistejše energije. Več >>>

Boj proti zelenemu zavajanju na področju živinoreje
Skupne emisije 15 največjih svetovnih podjetij s področja mesne in mlečne industrije presegajo posamezne emisije ExxonMobil, BP in Shell. Podjetja pogosto komunicirajo ambiciozne podnebne cilje, a je njihova retorika običajno prežeta z zelenim zavajanjem. Katere taktike uporabljajo? Več >>>

Zakaj ljudi skrbi za okolje?
Nova študija analizira faktorje, ki motivirajo skrb Evropejcev za podnebje in podnebne spremembe. Večina evropske populacije podnebnih sprememb in energetike ne smatra kot nujnih na ravni državnih politik. Je pa podpora javnosti ključna pri vzpostavljanju in omogočanju trajnostnih okoljskih politik znotraj demokratičnih družb. Več >>>

 

Napovednik dogodkov

13. 3. 2023 [Umanotera] Pogovor in ogled filma Nažrli se bomo do smrti

V sklopu Festivala dokumentarnega filma bo 13. marca ob 16.30 potekala projekcija filma Nažrli se bomo do smrti. Sledila bo okrogla miza, na kateri bo sodelovala članica Umanotere Nika Tavčar, ki med drugim že več let preučuje trajnostno oskrbo s hrano. Več >>>

14. 3. 2023 [EBM] Pogovor in ogled filma Smeti naše vsakdanje
V sklopu Festivala dokumentarnega filma bo 14. marca ob 18.20 potekala projekcija filma Smeti naše vsakdanje. Sledil bo pogovor s strokovnim vodjem Ekologov brez meja, Jako Kranjcem, ki se v organizaciji že zadnje desetletje posveča preprečevanju nastajanja odpadkov, izboljšanju ravnanja in zmanjševanju onesnaževanja na ravni držav, občin, podjetij in posameznikov. Več >>>

18. 3. 2023 [EBM] Pridružite se najlažji čistilni akciji na svetu
Pomlad ni čas samo za tradicionalne čistilne akcije v naravi, temveč tudi za čiščenje naših digitalnih smeti – to akcijo lahko opravimo kar v udobju domačega naslonjača, zato je za mnoge to najlažja čistilna akcija na svetu. Pridružite se čiščenju, ki ga 18. marca pod okriljem mreže Let’s do it v Sloveniji organizirajo Ekologi brez meja. Več >>>

22. 3. 2023 [Humanitas] Bralni krožek Hiše svetov: O imperializmu
Manjši del ljudi in sveta bogati, potrošne dobrine v tem delu so na voljo v enormnih količinah, v večjem delu sveta pa pustoši revščina. Kako je to mogoče? Kakšni so razlogi in posledice črpanja naravnih virov na svetovni kapitalistični periferiji in kakšno vlogo imajo pri tem vojaški spopadi? Kdo izvaža demokracijo in kakšni interesi stojijo za posredovanji na tujem? Več >>>

22. 3. 2023 [Prostorož] Dobra praksa Občine Kamnik: Kreativna četrt Barutana

Številne slovenske občine se soočajo z izzivom oživljanja nekdanjih industrijskih objektov, ki so danes prazni. Hkrati občine iščejo tudi načine, kako v kraju zadržati mlado delovno silo, ki deluje na področju kreativne ekonomije, enem od sektorjev z največjim potencialom za rast. Občina Kamnik v zadnjih letih uspešno in proaktivno naslavlja oba izziva hkrati. V sodelovanju z lokalnim kulturnim in kreativnim sektorjem ter Javnim zavodom za kulturo Kamnik oživlja območje Barutane, nekdanje tovarne smodnika, ki počasi postaja novo kulturno in podjetniško središče mesta. Več >>>

22. 3. 2023 [EBM] Festival ponovne uporabe v Mariboru
Ekologi brez meja v sodelovanju z družbo ZEOS organizirajo 2. Festival ponovne uporabe, ki bo po uspešni krstni izvedbi v Kranju tokrat potekal v Mariboru. Cilj festivala je predstavitev lokalnih gonilnih sil na področju ponovne uporabe in popravil. Festival bo potekal v sredo, 22. marca, med 12. in 17. uro na ploščadi pred IZUM-om. Več >>>

23. 3. 2023 [IPoP, CIPRA] Usposabljanje za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka

Pomlad prihaja in program Aktivno v šolo in zdravo mesto ponovno vabi šole, občine, učitelje in druge zainteresirane k organizaciji spremljane hoje in kolesarjenja v šolo za najmlajše. Za vse, ki za svoje šolarje želite organizirati ali pa že načrtujete izvajanje Pešbusa in Bicivlaka, organizirajo kratko usposabljanje. Srečali boste izkušene izvajalce in izvedeli vse potrebno za prvi zagon izvajanja. Več >>>

24. 3. – 1. 4. 2023 [Hiša!] Festival sprehodov 2023

Kmalu se boste lahko znova sprehajali po mestnih ulicah in trgih ter spoznavali zgodbe, ki delajo naše mesto tako zelo posebno. Tako zelo mariborsko. Letos bodo pokukali tudi drugam. Celo v prestolnico. Več >>>

25. 3. 2023 [Focus, MKM] Dan za Stražun

Pod okriljem platforme Dovolj za vse – trajnostno upravljanje virov skupnosti bo organiziran dogodek Dan za Stražun. Urbani gozdovi, kot je Stražun, so danes redkost, a so sploh v času spreminjanja podnebja izjemnega pomena za mesto. Kako torej varovati, urediti in upravljati Stražun? Na dogodku bo sodelovala tudi Mariborska kolesarska mreža s predlogi za prometno ureditev Stražuna.Več >>>

30. 3. 2023 [Destilator] Rusty Vintage: Destilator pop-up in tiskarska delavnica
Rusty Vintage tekstilne zavržke spreminja v kolekcijo unikatnih kosov z ročnim zarjavelim potiskom. Med 17. in 18. uro se lahko pridružite praktični delavnici, na kateri lahko natisnete lasten motiv na svoja oblačila, ki jih prinesete s seboj. Več >>>

do 1. 5. [SDE] Poziv za prispevke 

Slovensko društvo evalvatorjev 29.-30. septembra 2023 v Ljubljani organizira 5. Konferenco evalvatorjev Zahodnega Balkana, ki nosi naslov Vrednotenje učinkov javnih politik – načela, metode in prakse. Programski odbor vabi avtorice/je k predložitvi povzetkov prispevkov (od 300 do 500 besed) za predstavitev na konferenci, in sicer do 1. maja 2023. Več >>>

26. 5. 2023 [Umanotera, Focus] 8. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti

Trajnostna oskrba s hrano je osnova suverenosti in odpornosti vsake skupnosti, hkrati pa eden najmočnejših vzvodov za naslavljanje podnebne in ekološke krize. Na konferenci bodo Žiga Malek z Vrije Universiteit Amsterdam, Ana Frelih-Larsen z Ecologic Institute in predstavniki dobrih praks lokalnih skupnosti naslavljali vprašanja: Zakaj je prehod na trajnostne prehranske sisteme nujen? Katere strateške usmeritve in politike ga že podpirajo? Kako nekatere lokalne skupnosti že danes aktivno spodbujajo pridelavo in potrošnjo podnebju in okolju prijaznejše hrane? Kakšne koristi jim to prinaša? Več >>>

—

Foto: Nina Plevnik, IPoP (CC BY-NC 4.0)