Marec 2024

Uvodnik

Bo protipoplavna prostorska zakonodaja učinkovita ali bo le utrjevala načrtovanje, ki temelji na izjemah in odstopanjih?

Senka Šifkovič, IPoP – Inštitut za politike prostora

Ko smo okoli leta 2012 v Mreži za prostor razpravljali o prostorski zakonodaji in se je napovedovala priprava druge verzije Zakona o urejanju prostora (kasnejši ZUreP-2), so tisti, ki se v praksi dnevno ukvarjajo z načrtovanjem prostora, govorili samo eno: »Kakršenkoli je že prostorski zakon, samo naj se ne spreminja ves čas.«.

…

V zadnjih 20 letih se tako prostorski predpisi, spremembe in izjeme kopičijo, roki krajšajo, hkrati pa se ne krepi organizacija procesov prostorskega načrtovanja. Že po ZUreP-2 bi morala biti v letu 2018 vzpostavljena Prostorski svet kot strokovno posvetovalno telo ministrstva, pristojnega za prostor in Komisija vlade za prostorski razvoj, kar se še do danes ni zgodilo. Ministrstvo je tudi že nekaj let nazaj odpravilo sistemsko službo za sisteme urejanja prostora in varstva okolja. Dobro organizirani in vključujoči procesi urejanja prostora je rešitev za trajnostno urejanje prostora, h kateri pa država še ni aktivno pristopila.

CELOTEN ČLANEK >>>

 

Aktualno v okviru mrež

Uredba EU o obnovi narave – zakon ZA našo bodočnost in prihodnje generacije
V Evropskem parlamentu je bila sprejeta Uredba o obnovi narave, ki je bodoči evropski krovni predpis (zakon) za ustavitev izginjanja narave in za njeno obnovo. Glasovanje za to uredbo predstavlja glasovanje za dolgoročni skupni interes preživetja človeštva. Uredba in Evropska podnebna pravila tvorijo dva temeljna kamna bodočnosti, v kateri bo družba lahko preživela. Več >>>

Program Podnebno načrtovanje je za nami
Februarja je Mreža za prostor zaključila z drugo izvedbo programa Podnebno načrtovanje: usposabljanje za podnebnim spremembam prilagojene rešitve. Vsa štiri usposabljanja so požela veliko zanimanja. Gradiva in posnetki predavanj ostajajo na voljo na spletni strani programa. Več >>>

 

Iz aktivnosti članic 

Podnebne politike 

[Focus] Sledilnik, ki izpostavlja vrzeli v ambicijah in pri izvajanju NEPN-ov

Mednarodna koalicija nevladnih organizacij s CAN Europe na čelu predstavlja posodobitev orodja za spremljanje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) – Sledilnika NEPN, ki opozarja na razkorak med nacionalnimi podnebnimi in energetskimi zavezami ter dejanskim zmanjšanjem emisij in energetskim prehodom na ravni držav. Več >>>

[Focus] Podnebni in energetski načrti morajo biti kos izjemno težki nalogi

Do konca junija imajo države članice Evropske unije čas za delo na posodobitvi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN). Gre za izjemno pomembne dokumente za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, brez okrepitve ciljev držav članic pa tudi EU ne bo izpolnila ambicij na področju podnebja in energije. Več >>>

[Focus] Človekove pravice in okolje še vedno na drugem tiru

Neuspeh Sveta EU pri potrditvi direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti pomeni obžalovanja vreden korak nazaj od prevzema odgovornosti s strani podjetij za varovanje človekovih pravic in okolja po vsem svetu. Blokado so v veliki meri povzročile velike države članice: vplivni Nemčiji, ki je že na začetku napovedala, da se bo vzdržala glasovanja, kar je organizirala manjšinska nemška koalicijska partnerica FDP, so sledile še druge. Francija je v zadnjem trenutku poskušala izničiti pogajanja s predlogom desetkratnega povišanja praga za podjetja, kar je še povečalo negotovost drugih držav. Več >>>

[PIC] Komu zvoni: Smo pripravljeni na podnebne spremembe? (gradivo)

Podnebne spremembe, upravljanje voda in poplavna varnost, trajnostno načrtovanje rabe prostora in tal, podnebna odpornost, podnebne tožbe, pravični prehod in odgovornost, ki jo za boj proti podnebnim spremembam nosijo različne družbene skupine – vse to so bile teme predavanj in razprav podnebnega seminarja Komu zvoni: Smo pripravljeni na podnebne spremembe?, ki je potekal v sredo, 21. februarja 2024, v Hiši EU, udeležilo pa se ga je okoli 50 ljudi. Več >>>

 

Trajnostna mobilnost

[IPoP] Vabilo občinam: Uvajate ukrepe trajnostne mobilnosti in potrebujete pomoč pri komuniciranju?

Na IPoP vabijo k sodelovanju občine, ki imajo namen v letu 2024 uvajati ukrepe trajnostne mobilnosti in pri tem potrebujejo komunikacijsko podporo. Prednost imajo občine, ki bodo uvedle ukrepe trajnostne mobilnosti na račun omejevanja motornega prometa. Uvajanje tovrstnih ukrepov pogosto vpliva na vsakdanje navade prebivalcev, kar ni prijetno, zato jih pogosto spremlja bolj ali manj glasno izraženo nezadovoljstvo. Do določene mere se lahko tovrstno nezadovoljstvo zniža tudi z ustreznim komuniciranjem. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[Focus, CIPRA, DOPPS] Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjajo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst. Več >>>

[Morigenos] Kiti in delfini v Jadranu: Kaj vse vemo o njih
Izšla je pregledna študija o kitih in delfinih v Jadranskem morju, v kateri je sodelovalo tudi društvo Morigenos. V obsežni študiji so znanstveniki pregledali in strnili doslej obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih in podali smernice za njihovo dolgoročno varstvo. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica. Več >>>

 

Varstvo okolja

[PIC] Poročilo o digitalnem sodelovanju javnosti v Sloveniji: kako izboljšati postopek presoj vplivov na okolje?
V sklopu mednarodnega projekta Aarhus-Strong je bilo nedavno objavljeno poročilo o digitalnem sodelovanju javnosti na področju varovanja okolja v Evropski uniji. Stanje je bilo analizirano v petih državah – Sloveniji, Estoniji, Nemčiji, Španiji in Madžarski. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] V gospodinjstvih nezaželene oglasne pošiljke predstavljajo dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov
Ekologi brez meja so po slabih petih letih ponovili raziskavo o nenaslovljeni oglasni pošti v Sloveniji. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 25 kg na leto. V primerjavi z letom 2019 to pomeni zmanjšanje za dobrih 20 %. Več >>>

 

Trajnostni prehranski sistemi

[Umanotera] Lokalna oskrba z ekološko hrano kot del transformacije prehranskega sistema

Brez zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ni mogoče preprečiti katastrofalnih podnebnih in ekosistemskih sprememb. Potrebna transformacija globalnega prehranskega sistema se bo v resnici zgodila na nacionalni in lokalni ravni. Kljub temu da bo družbi poleg okoljskih prinesla tudi velike ekonomske koristi, je njena izvedba politično izredno zahtevna. Zato so dobre prakse, ki že živijo na terenu in izkazujejo koristi za kmetije in potrošnike, še posebej pomembne in s svojim zgledom spodbujajo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem. Več >>>

 

Okolje in zdravje

[Umanotera] PRED ODLOČILNIM GLASOVANJEM: Dobrobit ljudi in okolja pred dobičke
Na naslednji redni seji v začetku marca 2024 bodo poslanci in poslanke Državnega zbora odločali o noveli Zakona o varstvu okolja (ZVO-2A). Novela, ki bi zaostrila okoljske standarde za sosežigalnice odpadkov in jih tako izenačila s tistimi za sežigalnice ter nad njimi uvedla strožji nadzor, je osnovni pogoj za reševanje zdravstvene in okoljske katastrofe v Kanalu ob Soči in drugih krajih ob sosežigalnicah odpadkov. V Umanoteri so ponovno pozivali izvoljene politike, da se zoperstavijo pritiskom kapitala in se postavijo na stran dobrobiti ljudi in okolja! Več >>>

 

Stanovanjska politika

[IŠSP] Ali vlada uresničuje zaveze na stanovanjskem področju?

Ne glede na zavezo vlade, da bo stanovanjsko problematiko naslovila prioritetno, v letu 2023 nismo videli večjih premikov na tem področju. Niti niso bili predstavljeni konkretni ukrepi, s katerimi naj bi reševali vse hujše stanovanjske stiske. Po skoraj polovici mandata tako še nobena zaveza, ki so jih koalicijske stranke podale Glasu ljudstva, ni izpolnjena, tri od desetih pa so celo prelomljene. Več >>>

 

Drugo

[EBM] Kdo sliši gluhe in vidi slepe?

Podnebne spremembe s seboj prinašajo čedalje hujše in pogostejše vremenske ujme, kar smo v zadnjih dveh letih požarov in poplav dodobra občutili tudi na lastni koži. Pa ste kdaj pomislili, da gluhi ne slišijo siren in radijskih objav, naj se umaknejo na varno? Gibalno ovirani pa tega sami niti ne zmorejo. Zato je nujno vzpostaviti sistem, ki na ljudi, ki si sami ne morejo pomagati, ne bo pozabil. Več >>>

[Humanitas] Hiša svetov se predstavi
V okviru projekta »Poglavje: Potni list«, v katerem povezujejo duševno zdravje z branjem knjig in biblioterapijo, so v Društvu Humanitas pripravili kratek predstavitveni video, ki vam pove več o specializirani knjižnici Hiša svetov, v kateri so v »Kotičku brez meja« na voljo tudi knjige za otroke in odrasle v arabskem, farsi, paštu in urdu jeziku. Več >>>

[Focus, Umanotera] #DovoljZaVse novičnik je tu

Glavno vlogo v novičniku so tokrat posvetili Sončni hiši Hrastnik – samooskrbni skupnostni sončni elektrarni, pri vzpostavitvi katere so podprli Energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik in Občino Hrastnik. Delo na hrastniškem pilotnem projektu so sicer javnosti predstavili 23. januarja 2024 na uradnem odprtju sončne elektrarne v Hrastniku, vendar pa je to intenzivno potekalo skozi celotno leto. Več >>>

[Več članic] Rezultati drugega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez: Rdeč karton vladi ob polovici mandata – večina zavez neizpolnjenih, število prelomljenih podvojeno
Vlada je na skoraj polovici svojega mandata izpolnila le 8 od 122 zavez, ki jih je pred volitvami dala ljudstvu, so pokazali rezultati drugega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez, ki ga je predstavila iniciativa Glas ljudstva. Najbolj zaskrbljujoče je, da v preteklem letu ni bilo resnega napredka v primerjavi z letom prej. Še več, medtem ko je število izpolnjenih zavez ostalo enako, se je celo podvojilo število prelomljenih zavez (12 prelomljenih zavez v letu 2023, 6 v letu 2022). Več >>>

[Umanotera] Nagrada The Most Influential Sustainability Advocates
Umanoterina direktorica Gaja Brecelj je prejemnica nagrade The Most Influential Sustainability Advocates, ki jo vsako leto podeljuje Kongres Magazine. Gaja na področju organizacije trajnostnih dogodkov deluje že dolgo. Že leta 2013 je tako v okviru Umanotere postavljala temelje na tem področju s projektom Čista zmaga, ki so mu sledili še številni drugi, tudi lanskoletni posvet o bolj trajnostnih športnih dogodkih v Planici. Več >>>

 

Mednarodne novice

Kaj je v papirnati embalaži, ki ima stik z živili? Plastika.
Papirna in kartonska embalaža za enkratno uporabo sta prikrito zavzela svoj prostor, domnevno kot bolj »trajnostna alternativa«. Obenem obstajajo tudi dvomi (tako s strani potrošnikov kot oblikovalcev politik). Ali je prehod z enega materiala za enkratno uporabo na drugega (npr. s plastike na papir) res rešitev za vedno večjo krizo z odpadki? Več >>>

Dostopno in cenovno ugodno ogrevanje z obnovljivimi viri energije v sektorju najema

Milijoni evropskih gospodinjstev se to zimo težko odločajo med ogrevanjem in prehranjevanjem, saj življenjski stroški in računi za ogrevanje ostajajo relativno visoki. To breme se bolj čuti v najemniškem sektorju, saj se najemniki spopadajo z vedno višjimi cenami najemnin po celini, kar dodatno prispeva k naraščajoči ravni energetske revščine v EU. Več >>>

Kako bi lahko evropskim gozdovom koristil zakon EU o spremljanju gozdov?
Desetletja intenzivne gozdarske prakse pomenijo, da so zdrave gozdove z biotsko raznovrstnostjo po vsej Evropski uniji (EU) zamenjala drevesa, ki spominjajo na poljščine. Intenzivno gospodarjenje z gozdovi ne le degradira ekosisteme, ampak tudi zmanjšuje sposobnost EU za doseganje podnebnih ciljev. Več >>>

Mesta in narava

Mesta hitro rastejo. Mestno prebivalstvo naj bi do leta 2050 naraslo s 4,4 na 6,7 ​​milijarde ljudi. Do leta 2030 pa naj bi se mesta razširila na dodatnih 290.000 km2 naravnega habitata, zlasti v tropskih gozdovih Afrike in Azije, ki so med biotsko najbolj raznovrstnimi kraji na Zemlji. Več >>>

 

Napovednik dogodkov

8. 3. 2024 [CAS] Dan odprtih ateljejev

Ob mednarodnem dnevu žena, v petek, 8. marca 2024, Center arhitekture Slovenije organizira deveti Dan odprtih vrat v ateljejih arhitektk, krajinskih arhitektk, oblikovalk in gradbenic. Dan odprtih vrat ponuja ustvarjalkam možnost, da širši javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem predstavijo svoje delo. Vabljeni, da jih obiščete in pogledate, s čim se ukvarjajo. Več >>>

12. 3. 2024 [Focus] O vplivu nove direktive CSDDD na slovenska podjetja

Skupaj s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Focus vabi na spletno srečanje S skrbnim pregledom v podjetjih do trajnostnosti, kjer bodo predstavili: izsledke raziskave med slovenskimi podjetji, ki so jo izvedli skupaj s Centrom poslovne odličnosti, izsledke raziskave o vplivu nove direktive o skrbnem pregledu na podjetja glede trajnostnosti na slovenska podjetja, zakonodajni okvir prihajajoče direktive in njen vpliv na slovenski pravni in poslovni prostor ter priporočila za slovenska podjetja. Potekalo bo na platformi ZOOM v torek, 12. 3. 2024, od 14.00 do 15.30. Več >>>

13. 3. 2024 [IPoP, CIPRA] Usposabljanje za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka

Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vabi predstavnike šol in občin, učitelje in druge zainteresirane, ki bi želeli podpreti otroke pri aktivni hoji v šolo s Pešbusom in Bicivlakom, da se udeležijo brezplačnega spletnega usposabljanja v sredo, 13. 3. 2024. Izvedeli boste vse potrebno za zagon in izvajanje Pešbusa in/ali Bicivlaka ter spoznali dva izkušena izvajalca. Predstavljeni bodo tudi platforma za beleženje načina hoje v šolo in rezultati lanskega prvega množičnega preverjanja. Več >>>

Do 16. 3. 2024 [EBM] Odklikaj digitalne odpadke in bodi del največje digitalne čistilne akcije
Akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov je v polnem zagonu, zdaj Ekologi brez meja potrebujejo le še vas. Do 16. marca se jim kadarkoli in kjerkoli pridružite pri najlažji čistilni akciji na svetu, za katero ne potrebujemo krpe ali sesalnika, ampak nekaj “Ctrl + Alt + Delete” akcije v svojih napravah. Več >>>

22. – 30. 3. 2024 [Hiša!] Festival sprehodov

V devetih festivalskih dneh se boste znova lahko sprehajali po mestnih ulicah in trgih ter spoznavali zgodbe, ki delajo naše mesto tako zelo mariborsko. A ne bomo ostali zgolj v Mariboru, tudi letos se bomo sprehajali izven mesta. Obiskali bomo predgorju Rogle, pa Ormož, Slovenj Gradec in Lovrenc na Pohorju. Sprehajali bomo misli in predstavili knjižno novost ter otvorili razstavo. Več >>>

4. 4. 2024 [CIPRA] Delavnica o biodiverziteti prsti

Projekt Ground:breaking v Sloveniji CIPRA Slovenija začenja na terenu – z delavnico o prsti, kako jo ohraniti živo, kako krepiti mikorizo in praktično izvedbo na terenu. Več >>>

1. – 5. 7. 2024 [Focus, Umanotera] Odprte prijave na mednarodno poletno šolo politične ekologije 2024 “Pravični zeleni prehod: med javnim, zasebnim in skupnostnim”Ali trenutni zeleni prehod prinaša javne ali zasebne koristi? Kdo plačuje za ukrepe? Ali ukrepi prinašajo večjo moč odločanja o lastnih življenjih ali prispevajo h koncentraciji odločanja v rokah peščice? Ta vprašanja osvetljujejo protislovja, konflikte in neenakosti, ki kažejo, da je problematiko zelenega in pravičnega prehoda treba razširiti v sfero družbeno-ekološke preobrazbe. O tem in še marsičem bo govora na mednarodni poletni šoli politične ekologije 2024. Več >>>

 

—

Foto:  Aaron Burden on Unsplash