April 2024

 

Uvodnik 

Pastirstvo je velik del kulture in pomembno za ohranjanje Alpske narave

Rudi Kraševec, Živa Hanc in Eva Mlinarič – Dinaricum

Pastirstvo je dejavnost, ki je v slovenskem prostoru dobro poznana. Ta tradicionalni način paše živali je bil široko prisoten v alpskem prostoru še nekaj generacij nazaj, v nekaterih predelih pa se ohranja še danes. Tako skupaj z ostalimi dejavnostmi na planinah ostaja v zavesti številnih ljudi. Po drugi strani pa je pri tistih, ki niso imeli neposrednega stika s pastirstvom, le-to v njihovo zavest vstopilo skozi vsesplošno poznane zgodbe in filme o pastirjih. Med njimi najbolj izstopajo filmi o Kekcu, posneti po zgodbi Josipa Vandota, ter Pastirci Franceta Bevka.

Gre za pomembno dejavnost ekstenzivnega kmetovanja. Na eni strani predstavlja pomembno kulturno dediščino, bodisi skozi znanje pridelave sira in način življenja, bodisi kot podoba planinske krajine z značilnimi planinskimi stanovi in pašniki. Pastirstvo je pomembno tudi s socialno-ekonomskega vidika, ker predstavlja delovna mesta na podeželju in prispeva k ohranjanju vitalnosti podeželja. Po drugi strani je raznolika planinska paša pomembna tudi za preprečevanje zaraščanja in vzdrževanje odprtih planinskih travišč, ki so pomembna za ohranjanje alpske flore in favne. Preprečevanje zaraščanja je pomembno tudi z vidika blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, saj se skoznje zvišuje tudi drevesna meja na višje ležeče pašnike. Kali z napajalniki za živino na planinah pa predstavljajo pomemben habitat za dvoživke.

Zakaj je pastirstvo v upadu?

Temeljite družbene spremembe trajajo že nekaj desetletij in so v veliki meri posledica industrializacije in centralizacije, kar vidimo predvsem skozi industrializacijo proizvodnje hrane v nižinah. Pridelava ekstenzivno pridobljenih surovin v planinah ni več ekonomsko konkurenčna pridelavi v večjih intenzivnih kmetijskih obratih. To ima za posledico opuščanje tradicionalne rabe planin ter izseljevanje s podeželja. Odseljevanje je bolj izrazito pri mlajših ljudeh, preostalo prebivalstvo pa se sooča z izzivi poviševanja povprečne starosti ter pomanjkanjem delovne sile. V končni fazi ta proces vodi v trajno izgubo tradicionalnega znanja in v propadanje infrastrukture.

Upadanje števila aktivnih planin in števila živali na paši je že dolgoleten proces. V letu 1995 se je število osebja (aktivnih pastirjev) zmanjšalo na 17 oseb, kar predstavlja manj kot 10 % osebja v primerjavi s časom pred 2. svetovno vojno, ko je bilo število pastirjev 230. S pomočjo različnih projektov se je dejavnost pastirstva ponovno okrepila in število pastirjev se je v letu 2017 povečalo na 39 oseb, kar pa glede na preteklost še vedno predstavlja nizko število.

Kaj pa velike zveri?

Poleg družbenih sprememb na ohranjanje planinskega pašništva vplivajo tudi spremembe v naravi. Med temi je najbolj izrazita ponovna prisotnost velikih zveri v alpskem prostoru, od koder so bile iztrebljene v 20. stoletju. Med njimi je najbolj problematična prisotnost volka, ki se v Julijskih Alpah ponovno redno pojavlja približno od leta 2018, zaradi plenjenja pašnih živali. Najbolj izpostavljena napadom sta drobnica ter mlajše govedo. Tveganje za napade na domače živali pa je seveda večje, če živali niso varovane.

Po dolgem obdobju, skoraj 70 let odsotnosti volkov v alpskem prostoru, se je v letu 2019 na Pokljuki vzpostavil prvi trop v slovenskih Alpah. To je bilo ravno v obdobju, ko se je planšarstvo ponovno krepilo, kar je pomenilo dodatne oteževalne okoliščine in napore, da se dejavnost ohrani. V družbo je to vneslo vprašanje izvedljivosti sočasnega ohranjanja planšarstva in varstva velikih zver.

Izvedba varovalnih ukrepov zoper napade velikih zveri v obstoječem načinu paše živali je v planinskem svetu veliko bolj otežena kot v nižinskem svetu in lahko pomeni večje stroške. Postavljanje elektromrež otežuje skalovitost terena, uporabo pastirskih psov omejuje prisotnost pohodnikov, vsakodnevno nočno zapiranje v ograde pa otežuje oddaljenost pašnih površin od pastirskih stanov. Zato je stalna prisotnost človeka (pastirja), po možnosti s pastirskim psom, zagotovo najboljša rešitev za večjo varnost pašnih živali na planinah.

Prisotnost pastirja omejujejo socialno-ekonomski razlogi, saj to pomeni dodaten finančni zalogaj za lastnike živali. Poleg tega je opazno tudi pomanjkanje kadra, ki ima specifična znanja – poznavanje načina dela, živali in terena. Gre za zahtevne delovne razmere, med drugim tudi izpostavljenost ekstremnim vremenskim razmeram, kar zahteva zelo dobro fizično pripravljenost.

Pastirstvo kot dejavnost je izjemnega pomena (zaradi vseh že zgoraj naštetih razlogov), zato je pomembno iskati ustrezne rešitve med različnimi sektorji, ki bodo ustvarili pogoje za ponovno trajno uveljavitev te delovne prakse. Dejavnost pastirstva se na različne načine krepi tudi v drugih Alpskih državah; skozi prostovoljske programe, skozi plačila kmetijske politike za sofinanciranje delovnih mest ali skozi krepitev pastirske mreže za izmenjavo znanj. Tudi v Sloveniji so že bile pilotno preizkušene nekatere možnosti, ki pa še niso prinesle širših izboljšanj glede soobstoja proste paše in velikih zveri. V okviru Skupne kmetijske politike in Programa razvoja podeželja so sofinacirani ukrepi za izboljšanje varovanja pašnih živali pred napadi velikih zveri. V letu 2014 je potekal manjši program društva Dinaricum, ki je vključeval pašo ovac s prostovoljci, z letom 2024 pa se je pričel projekt LIFE Varna paša, katerega vodilni partner je Zavod za gozdove Slovenije, in bo med drugim naslavljal tudi to problematiko. Zavod za gozdove Slovenije in Biotehniška fakulteta sicer tudi v okviru drugih projektov aktivno naslavljata to problematiko že vrsto let.

Ohranjanje kmetijstva ali velikih zveri?

V javni razpravi se med razlogi za opuščanje pašništva pogosto izpušča dolgotrajne družbene procese ter se razloge skrči oz. poenostavi zgolj na ponovno prisotnost zveri. Pri tem se izpostavlja le vprašanje “Prisotnost velikih zveri: DA ali NE?”. Tu gre za močno polarizirajočo temo, ki je pogosto izkoriščena za druge politične namene, pri tem pa se izmika iskanju konkretnih rešitev. Pri odmikanju v vsakega izmed ekstremov interesnih skupin “DA” ali “NE” gre običajno za pomanjkanje razumevanja perspektiv različnih deležnikov. Zato smo v želji po izboljšanju dialoga med vsemi vpletenimi ter iskanju skupnih rešitev izvedli projekt »Trajnostno ohranjanje odpornih Alpskih ekosistemov s pastirstvom«.

Menimo, da je za reševanje te zahtevne situacije potreben konstruktiven pristop in dovoljšna mera razumevanja vseh vpletenih akterjev. S tem namenom smo člani društva Dinaricum, ki si prizadevamo za ohranjanje narave in s tem tudi velikih zveri, pristopili do predstavnikov pašne skupnosti in skupaj poskusili poiskati možne rešitve. Tekom aktivnosti v projektu smo spoznavali delo pastirjev in številne omejitve varovanja pašnih živali na planinah. Poleg tega pa smo odkrito razpravljali o možnostih in potrebah po ohranjanju pastirstva na posvetu med deležniki v Stari Fužini. Udeležili smo se tudi mednarodnega srečanja, katerega cilj je vzpostavitev mednarodne Alpske pastirske mreže (Alpine Shepherd Network).

Z empatijo in solidarnostjo bodo izzivi lažje rešljivi

Razumemo, da z obstoječim načinom proste paše živali soobstoj drobnice in volkov v planinah za kmete ni vzdržen, saj so lahko izgube čred zelo velike. Nekoliko boljša situacija je v primeru goveda, ki je manjkrat tarča napadov volkov. Vseeno pa do napadov še vedno prihaja, predvsem pri mlajših živalih. Najboljša preventiva v planinskem svetu je zagotovo pastir ob pomoči pastirskih psov, kar pa, kot je bilo že izpostavljeno, predstavlja velik finančni zalogaj, težave pa predstavlja tudi pomanjkanje ustreznega kadra za to delo.

Ker ima pastirstvo pomembno sociološko, etnološko in ekološko funkcijo v prostoru, predstavlja priložnost, da k ohranjanju te dejavnosti prispevamo akterji iz različnih sektorjev. Zato je potrebno ugotoviti, kako lahko nekatere dobre prakse na področju pastirstva v tujini prenesemo v naš prostor. Za trden začetek dobrega sistema ureditve pastirstva mora biti velik poudarek na izobraževanju novega kadra ter na ureditvi financiranja in statusa pastirjev. Pomembna je tudi vzpostavitev podpornega okolja, ki bo kmetovalce in pastirje med seboj povezovalo. Poleg tega pa so pomembne tudi aktivnosti obnove in ohranjanja tradicionalne planšarske infrastrukture.

Ob vsem naštetem je potrebno tudi pri splošni javnosti dvigniti zavest o vlogi pastirstva ter o vrednosti, ki jo nosijo planšarski produkti. Pomembno je vzpostaviti zavedanje, da bodo ti proizvodi bolje cenjeni, kar bo tudi proizvajalcem omogočilo lažje ohranjanje proizvodnje na planinah. Vsekakor gre za dolgotrajen proces, ki pa ima široke pozitivne vplive in nam daje priložnost za več solidarnosti v družbi in naravi.

 

Aktualno v okviru mrež

[Vabilo] Moč narave za odporna naselja in skupnosti
Vabljeni na usposabljanje in predstavitev publikacije o vlogi zelenih površin pri prilagajanju naselij na podnebne spremembe, ki bo potekalo 16. aprila 2024 med 10.00 in 12.00 v Etnografskem muzeju Ljubljana in na daljavo. Z novo publikacijo želimo prispevati k ozaveščanju o pomenu javnih zelenih površin za zagotavljanje podnebne odpornosti, zdravja in kakovosti bivanja in k ambicioznemu razvoju te strateško pomembne komunalne infrastrukture in dejavnosti. V tem duhu želimo pozvati k ukrepanju tako državo kot občine, vsako od obeh strani s svojo drzno pobudo. Več >>>

Bo prenovljen NEPN odpravil zaostanke in zagotovil doseganje podnebnih ciljev do 2030?
V preteklem desetletju smo pridelali velik zaostanek v podnebnem ukrepanju in tudi po sprejemu NEPN v letu 2020 nismo dovolj učinkovito prešli od besed k dejanjem. Preostane nam samo še šest let do konca tega desetletja, ki je za ukrepanje in bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) ključno. Preverite, katere spremembe ključnih ciljev prinaša prenova NEPN in kaj novi NEPN predvideva glede prometa. Več >>>

Ureja se status delovanja NVO v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti
Zakon o celostnem prometnem načrtovanju, ki velja od konca oktobra 2022, je določil tudi posebno ureditev za nevladne organizacije. Določil je, da lahko nevladne organizacije pridobijo status delovanja v javnem interesu tudi na področju trajnostne mobilnosti. Podrobnejše pogoje o izkazovanju izpolnjevanja slednjega pogoja določajo področni pravilniki. Trenutno je v javni razpravi Pravilnik o določitvi kriterijev za podelitev statusa NVO v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti. Več >>>

Evropska uredba o obnovi narave zastala tik pred ciljem

Ko smo že mislili, da je Uredba o obnovi narave, ki jo je Evropski parlament izglasoval 27. februarja 2024, sprejeta, je bila končna potrditev s strani Sveta EU, načrtovana za 25. marec 2024, odložena, saj ni bilo pričakovati podpore zadostne večine držav članic, ki so predpis sicer doslej podpirale. Če bo potrjevanje zakona v Evropskem svetu odloženo za nedoločen čas, bo to pod resno vprašanje postavilo stabilnost procesa odločanja v EU. Več >>>

 

 

Iz aktivnosti članic 

 

Podnebne politike 

[Focus] Čiste rešitve za vse: Načrt za razogljičenje avtomobilov

Načrt »Road-to-Zero«, ki so ga pripravili v organizaciji T&E, bi omogočil uresničitev podnebnih ciljev EU, hkrati pa bi zagotovil čiste in cenovno dostopne rešitve, s pomočjo katerih bi lahko vsi vozniki prenehali uporabljati okolju škodljiva vozila na fosilna goriva. Več >>>

[Focus] Kako do ravnovesja med potrebami družbe in omejitvami Zemlje?

“Če so planetarne meje presežene, ni zagotovila za stabilnost sistemov in s tem varnosti za prihodnje generacije,” je opozorila prof. Lučka Kajfež-Bogataj na (hibridni) konferenci Življenje znotraj planetarnih meja, ki jo je Focus organiziral v okviru pobude Evropski podnebni pakt. Več >>>

[Umanotera] Prispevek k strateški agendi ter k prednostnim nalogam s področja podnebja, narave in družbe
Pred neformalnim zasedanjem Evropskega sveta 17. in 18. aprila 2024, na katerem se bo nadaljeval ključni proces priprave strateške agende Evropske unije za obdobje 2024-2029 z razpravo o prednostnih nalogah, smo v Umanoteri na predsednika vlade RS dr. Roberta Goloba naslovili nujni poziv. Po sprejetju oktobrske Granadske deklaracije bo to srečanje namreč predstavljalo odločilni trenutek za prihodnost Evrope, zato smo v sodelovanju z ostalimi civilnodružbenimi organizacijami pripravili pismo s prednostnimi nalogami, ki bi po našem mnenju morale postati del strateške agende EU za obdobje 2024–2029. Več >>>

 

Trajnostna mobilnost

[Focus] Prevozna revščina – prisilno lastništvo avtomobila ali socialna izključenost

Osrednja tema 8. nacionalne konference o celostnem prometnem načrtovanju je bila prevozna revščina, ki jo v Focusu raziskujejo od leta 2022. V Sloveniji je zaradi razpršene poselitve in slabih alternativ osebnemu prevozu zelo izrazita. Več >>> 

[Focus] Za izboljšanje prometa v mestih ne potrebujemo čudežne palice
Nova študija (E)misija nič, ki so jo pripravili strokovnjaki kampanje Clean Cities, kaže, da rešitve za zmanjšanje izpustov iz prometa že obstajajo. Na podlagi modeliranja v petih evropskih mestih so pokazali, da je mogoče do leta 2030 emisije iz prometa zmanjšati za več kot 90 % s hitrim izvajanjem dobro uveljavljenih ukrepov. Več >>>

[Focus] Odprto pismo slovenski nogometni reprezentanci
Številne okoljevarstvene organizacije iz Evrope so z odprtim pismom danes pozvale domače nogometne reprezentance k zavezi, da na evropsko nogometno prvenstvo Euro 2024 potujejo trajnostno, z vlaki in avtobusi, in se izognejo letenju z visokimi izpusti. Več >>>

[LKM] Ugotovitve in predlogi z okrogle mize »Zgodovina kolesarnic in izzivi varnega parkiranja koles«
Društvo električnih kolesarjev Slovenije (DEKS) je v sodelovanju z Ljubljansko kolesarsko mrežo (LKM) in Centrom Rog v ponedeljek, 4. 3. 2023 ob 18.00, v konferenčni dvorani Centra Rog v Ljubljani organiziralo okroglo mizo o zgodovini kolesarnic in izzivih varnega parkiranja koles. Več >>>

[IPoP] Urbani sprehodi Jane’s Walk – 2024

Pomlad bodo ponovno obeležili urbani sprehodi v okviru globalnega festivala Jane’s Walk, ki bo letos potekal med 3. in 5. majem 2024. Sprehodi bodo tokrat na pomen hoje v vsakdanjem življenju mest opozorili že v svoji štirinajsti izvedbi. Vabljeni, da se ponovno pridružite organizaciji sprehoda v vašem kraju. Več >>>

[IPoP, CIPRA] Otroci želijo hoditi v šolo aktivno! Odrasli jim to lahko omogočimo!

Ob Svetovnem dnevu zdravja, ki letos poteka pod sloganom “Moje zdravje, moja pravica!”,  program Aktivno v šolo in zdravo mesto ponovno vabi vse slovenske šole in občine, da spoznajo potovalne navade otrok in na podlagi ugotovitev ukrepajo. Lani jeseni so nekatere šole s pomočjo preproste ankete in platforme Kako hodimo v šolo? že povprašale otroke, na kakšen način so prišli v šolo in kako bi želeli hoditi v šolo, če bi lahko izbirali sami. Preverite rezultate. Več >>>

 

Trajnostna energetika

[Focus] Z vključevanjem vidika spola do bolj vključujočih energetskih politik
Energetski sistemi niso le nevtralni tehnološki procesi, temveč igrajo ključno vlogo pri oblikovanju moči v naši družbi. Pomembno je prepoznati, da so ženske še vedno premalo zastopane v vseh vidikih energetskega sektorja. Po mnenju Mednarodne agencije za energijo (IEA) energetski sektor ostaja eden najmanj spolno raznolikih sektorjev. Kot študentke tehničnih in energetskih študij pa so ženske premalo zastopane še preden vstopijo na trg delovne sile. Več >>>

[Umanotera] Na referendum brez podatkov: Ali se v desetletju od TEŠ 6 res niste naučili ničesar?
Z razočaranjem smo prebrali novico o vložitvi populističnega predloga za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (JEK 2). O največjem investicijskem projektu v zgodovini Slovenije se bomo odločali brez potrebnih informacij, ki bi omogočale informirano odločitev (med drugim: Koliko bo vse skupaj stalo? Kdo bo nosil finančno tveganje? Kdo bo plačal za odpadke? Kako se bo naložba umestila v energetsko okolje čez 20 let? Kakšna bo cena končne elektrike za potrošnike?). Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] Slovenija je prejela obrazloženo mnenje Evropske komisije glede upada travniških vrst ptic
Evropska komisija je v sredo, 13. 3. 2024, Republiki Sloveniji poslala obrazloženo mnenje zaradi neupoštevanja Direktive o habitatih in Direktive o pticah v zvezi z zaščito travišč, travniških ptic in metulja barjanskega okarčka (INFR(2019)4058). Zaradi slabšanja stanja populacij omenjenih vrst in habitatov je Slovenija že leta 2019 prejela uradni opomin, po katerem je sicer sprejela določene ukrepe, ki pa stanja niso izboljšali. Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca, da se odzove in sprejme potrebne ukrepe, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije. Več >>>

[DOPPS] Ponovno je bila izvedena zelo uspešna Gugalnica

V DOPPS so ponovno izvedli uspešen in zelo številčen popis velike uharice na Krasu. Skrb za veliko uharico je tudi letos povezala več kot 180 srčnih ljudi in v večernih urah jim je sinhrono uspelo popisati celotno območje Krasa in okolice. Narava popisa omogoča, da se jim na terenu pridružijo tudi novinci in kar nekaj se jih je priključilo tudi letos. Kaže, da bo število varuhov velike uharice lahko vsako leto raslo, kar je zelo spodbudno, saj bolje kot vrsto poznamo, bolj učinkovito jo lahko varujemo. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[EBM] Slovenija očistila 26 tisoč gigabajtov
Na globalni dan digitalnega čiščenja se je zaključila tudi akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Na pobudo Ekologov brez meja in o 28 komunikacijske skupine se je odzvalo 1288 posameznikov, ki so s svojih digitalnih naprav izbrisali 26 tisoč GB podatkov, kar predstavlja 5 ton prihranka izpustov toplogrednih plinov. Več >>>

[EBM] Ob mednarodnem zero waste dnevu v Sloveniji tri nove nastanitve na poti zero waste
30. marca po vsem svetu obeležujemo zero waste dan, ki je od preteklega leta del uradnega koledarja Združenih narodov. Ekologi brez meja, nacionalna zero waste organizacija za Slovenijo, so ob tej priložnosti predstavili tri nove nastanitve na poti zero waste. Več >>>

[EBM] Nič več prireditev z manj odpadki! Uvajamo nova pravila
Letos v Sloveniji obeležujemo deset let programa zero waste, ki ga vodijo Ekologi brez meja. Na poti zero waste so skupaj z lokalnimi skupnostmi in turističnimi ponudniki prehodili že veliko pomembnih korakov, zato je zdaj pravi trenutek, da svoja prizadevanja nadgradijo in osvežijo. Pred spomladansko prireditveno sezono predstavljajo novosti pri pridobivanju naziva zero waste za organizatorje prireditev. Več >>>

 

Stanovanjska politika

[IŠSP] Poročilo z okrogle mize Stanovanja po meri starejših

13. marca 2024 se je v Domu starejših občanov Fužine odvil posvet Stanovanja po meri starejših. Dogodek je organiziral Inštitut za študije stanovanj in prostora v sklopu projekta Vezenine skupnosti, ki je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021. Moderatorka okrogle mize Maša Hawlina je s sodelujočimi razpravljala o stanovanjskih razmerah in potrebah starejših, obstoječih stanovanjskih rešitvah za bivanje v tretjem življenjskem obdobju in oblikah bivanja, ki bi jih bilo potrebno razvijati v prihodnje. Več >>>

 

Drugo

[Focus] Letno poročilo: leto globljih sprememb

Vabljeni k listanju in branju Focusovega letnega poročila, kjer na slikovit in zanimiv način predstavljajo dejavnosti organizacije v letu 2023. Več >>>

[Focus] Direktiva CSDDD pomemben mejnik na področju zaščite človekovih pravic in okolja in odgovornosti podjetij

Sprejem direktive pa je zasenčen zaradi sprememb v zadnjem trenutku, ki so privedle do ošibitve direktive. Ta bo sedaj veljala le za približno 0,05 % podjetij in poslovnih dejavnosti v EU, ki običajno predstavljajo tveganje za okolje in človekove pravice. Več >>>

[Focus] Vodikova mrzlica: načrti EU temeljijo na negotovem uvozu

Večina držav, na katere se Evropska unija zanaša pri uvozu vodika za doseganje preambicioznih ciljev, sploh ni pripravljena na povečanje proizvodnje – odvisne so od fosilnih goriv, primanjkuje jim vode, ni ustrezne infrastrukture. Več >>>

[Umanotera] Umanoterino letno poročilo 2023
V vremensko nestanovitni mesec april vstopamo s pogledom nazaj in z najnovejšim letnim poročilom. Umanoterino letno poročilo 2023 najdete tukaj, v njem pa se leta podnebnih rekordov in katastrofalnih poplav spominjamo skozi številne projekte in akcije, katerih del smo bili. Več >>>

 

Mednarodne novice

Fiskalne norosti: Kako nova pravila EU zgrešijo cilje glede podnebja in blaginje
Koalicija organizacij civilne družbe, možganskih trustov in sindikatov Fiscal Matters je zelo zaskrbljena zaradi političnega dogovora o reviziji fiskalnih pravil EU. Pravila niso ustrezen odziv na izzive, ki so pred nami: pospešene podnebne spremembe, gospodarske in socialne razlike, revščina in neenakost, temeljne spremembe v svetu dela in vojna na mejah EU. Vsi ti izzivi zahtevajo več in ne manj javnih naložb. Več >>>

Taljenje ledenih pokrovov upočasnjuje vrtenje Zemlje, kaže študija, in druge zgodbe o naravi in podnebju, ki jih morate prebrati ta teden
Najpomembnejše zgodbe o naravi in podnebju: Študija kaže, da taljenje ledenih pokrovov upočasnjuje vrtenje Zemlje; letna vrednost zavržene hrane znaša 1 bilijon dolarjev, pravijo Združeni narodi; vodilna politika EU za obnovo poškodovane narave bi lahko bila ogrožena. Več >>>

 

 

Napovednik dogodkov

8. 4. – 26. 5. 2024 [IPoP] Polni zagona kolesarimo v službo

Zamenjajte avtomobil za kolo in se polni zagona poženite v nov delovni dan! Pridružite se kampanji Polni zagona kolesarimo v službo, ki spodbuja kolesarjenje in spreminjanje vsakodnevnih potovalnih navad. Vključuje koristne nasvete, povezovanje z drugimi kolesarji in nagrade tekom akcije in ob koncu izziva. Več >>>

10. 4. 2024 [IPoP] Spoznaj mojo dobro prakso: Nove vsebine za živahno mesto

Vabljeni na študijski obisk v Celje, kjer boste spoznali različne načine za oživljanje mest s primeri iz domače in tuje prakse. Spoznajte različne pristope k oblikovanju prostorov, ki služijo skupnosti, in k oživljanju mest iz prve roke. Pridobili boste uvide v prizadevanja različnih akterjev in imeli priložnost z njimi izmenjati mnenja in izkušnje ter na njih nasloviti morebitna vprašanja. Če iščete navdih za izvedbo podobnih praks v svojem okolju, potem je ta študijski obisk kot nalašč za vas! Več >>>

20. 4. 2024 [EBM] Popravimo Zemljo, začnimo s pohištvom
Ekologi brez meja vabijo na brezplačno delavnico popravila in upcyclinga pohištva v Vetrinjc BarCoda Maribor, 20. aprila ob 10.00. Več informacij bo znanih kmalu na njihovi spletni strani. Več >>>

24. 4. 2024 [PIC] Komu zvoni: pravna odgovornost držav in korporacij v dobi podnebnih sprememb
Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja vabi na podnebni seminar “Komu zvoni: pravna odgovornost držav in korporacij v dobi podnebnih sprememb”. Dogodek bo potekal 24. aprila 2024 med 10:00 in 14:30 po Zoomu in v angleškem jeziku. Več >>>

25. 4. 2024 [Prostorož] Zdravi prostori

Kakšni prostori podpirajo zdravje prebivalstva v vsakdanjem življenju in v času kriz, kot je bila epidemija koronavirusa? Kako načrtujejo zdrave prostore v tujini? Louise Vogel Kielgast – direktorica programa za zdravje pri Gehl in ena najvidnejših svetovnih strokovnjakinj na področju ustvarjanja zdravih prostorov bo predstavila Gehlov pristop k ustvarjanju zdravih prostorov s posebnim poudarkom na temah, kot so zdravo otroštvo, dostop do zdrave hrane, spodbujanje telesne dejavnosti in kakovost zraka. Več >>>

15. 5. 2024 [Umanotera] Razprava “Najpomembnejše volitve za trajnostni razvoj so evropske”
Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024: Najpomembnejše volitve za trajnostni razvoj so evropske. Potekala bo 15. maja 2024 med 9.30 – 12.00 v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka ulica 15. Kaj vse vpliva na volilne odločitve? Zakaj se je zeleni prehod znašel pod udarom kritik? Več >>>

 

—

Foto: Rena na Unsplash