Podnebni novičnik – Mesečne e-novice Mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor

December 2021

 

Uvodnik 

Uroš Brankovič, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj 

Ekološko kmetijstvo ostaja le del državne (samo)hvale in uvodnih poglavij

Kadar se v Sloveniji odvija mednarodno oz. EU srečanje na temo kmetijstva, kmetijsko ministrstvo tujim udeležencem rado ponosno predstavi katero od naših ekoloških kmetij. Te najbolj sledijo (deklarativnim) prihodnjim usmeritvam kmetijstva v Sloveniji in EU. Inovativno, zeleno, brezogljično, ustvarjalno, del krožne ekonomije, … Tak obisk je vedno zadetek v polno, saj so ekološke kmetije tako okoljsko naravnane kot tudi med najbolj podjetnimi. To dokazuje nadpovprečno število na njih registriranih dopolnilnih dejavnosti (iz analize stanja še svežega Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2030).

Naklonjenost pa se ni odrazila v nujni okrepitvi finančnih podpor ekološkim pridelovalcem oz. njihovi večji pozitivni diskriminaciji v zadnjem osnutku nacionalnega Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 (SN SKP). In to kljub temu, da so še v uvodnem poglavju prav te kmetije poudarjene kot eno glavnih orodij načrta, ki je po lastni navedbi ”bolj kot kadarkoli usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti”. Ob alarmantnemu stanju na omenjenih področjih, tudi glede preživetja (zlasti malih) kmetij in padajoče stopnje že tako nizke (rastlinske) prehranske samooskrbe, načrt bolj ali manj sledi starim potem. Tistim, ki po že vsaj 20-letni izkušnji ne vodijo v dolgoročno uspešno prihodnost, ampak pomenijo le milostno infuzijo večini kmetovalcev, zagotavljanju zadostne in zdrave slovenske hrane ter kvalitetnemu okolju in biotski raznovrstnosti.

Eden od izvirnih razlogov za tako stanje seveda ni SKP, ampak neoliberalni kapitalizem. Ta tudi v Sloveniji večini kmetov pušča le delček od zaslužka od hrane, jih posredno in neposredno sili v nesonaravno (pre)intenzivno pridelavo, na koncu pa jim na policah pogosto konkurira nekvalitetna, nesonaravna in zato cenejša hrana iz (daljnega) uvoza. Sredstva iz SKP so zato tista, ki padajoče število kmetovalcev držijo vsaj malce nad vodo.

Zato se da razumeti nezadovoljstvo kmetovalcev nad dejstvom, da se je zaradi večje teže okoljsko-podnebnih v prvem osnutku SN premestilo 150 milijonov evrov proizvodnih subvencij iz 1. v 2. okoljski steber načrta. Ministrstvo je v razpravah med vrsticami in v največji meri krivdo prevalilo na pričakovanja iz Bruslja, dodatni domači ”krivci” pa so za mnoge glasnejše kmetijske akterje še okoljevarstveniki. Ta prenos sredstev je bil po silovitem odporu vseh kmetijskih deležnikov preklican, v začetku decembra pa je vlada za podporo zagotovila še dodatnih 300 milijonov evrov nacionalnih sredstev. Ni še znano koliko, če sploh kaj, bo šlo za podnebno-okoljske ukrepe oziroma za podporo eko kmetijam

V javni razpravi o Strateškem načrtu je bilo slišati v veliki meri upravičeno kritiko, da Slovenija ne zna oziroma noče poiskati pomembnega dela sredstev za podnebno-okoljske ukrepe v kmetijstvu še iz drugih razpoložljivih virov, npr. Podnebnega sklada. Pri tem pa se na javnih predstavitvah nihče od predstavnikov kmetijskega ministrstva ni zares potrudil razložiti pomena ozelenitve SKP, med drugim tudi povsem konkretnega (ekonomskega) pomena za kmetovalce. Ter tega, da okoljsko-podnebna in naravovarstvena komponenta ni neka nepravična in nekoristna poraba ”njihovih” sredstev, ampak je bistvenega pomena tako za ohranitev pridelave hrane kot za preživetje naše družbe. Ekološko kmetijstvo z dobavo zdrave lokalne hrane ter veliko manjšim vplivom na okolje dolgoročno prinaša tudi velike javne finančne prihranke (npr. v zdravstvu). Zato si njeni nosilci zaslužijo povrnitve dela dodatnih stroškov pridelave.

Vsestransko pasivno je bilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, katerega predstavniki so na javnih predstavitvah manjkali ali ostajali tiho. Če oni kot strokovnjaki z razumljivimi argumenti ne stopijo v bran okoljsko-podnebnim ukrepom in zanje skupaj z MKGP ne poskušajo najti vsaj dela sredstev, ne moremo pričakovati strinjanja ali celo večjega preusmerjanja kmetovalcev.  Veliko zelenih ukrepov in njihovih učinkov je še popolna neznanka.

Morda tu lahko najdemo del odgovora za enega največjih fiaskov priprave Strateškega načrta – da s strani MKGP vse do konca javne razprave (25. 11. 2021) javnosti ni bila predstavljena celovita okoljska presoja Strateškega načrta (Okoljsko poročilo).

Med največjimi slabostmi Strateškega načrta, na katere je z dopisom opozorila Mreža Plan B oziroma njena delavna skupina za eko kmetijstvo, je poleg izostanka Okoljskega poročila predvsem neambiciozen cilj za 18% delež kmetijskih zemljišč pod ekološko pridelavo do leta 2027 (danes cca. 11-12 %). Pri tem je cilj EU, da bo ta delež na ravni povezave dosegel 25 % do leta 2030. Neustrezni so ukrepi, ki bodo stežka pripomogli k nujno potrebnemu korenitemu zmanjšanju toplogrednih plinov. Ne spodbujajo čim več ekološke vzreje pri živinoreji, kaj šele prehoda k več (ekološke) rastlinske pridelave namesto živinoreje na območjih, kjer je to mogoče. Razlog za tak prehod so tudi zelo spremenjene prehranske navade prebivalstva, zaradi česar smo kronično šibki pri samooskrbi z zelenjavo, žitaricami, …

Povsem nerazumljivo se vračajo (javne) finančne podpore integrirani pridelavi (IP). Te so bile v obdobju SKP 2006-2013 uvedene kot neke vrste prehodna faza do ekološkega kmetijstva. Namesto tega se je IP zakoreninila kot  končna faza, kupec pa je bil pogosto zavajan, da je integrirano že skoraj kot ekološko. Okoljske zahteve za tako pridelavo se danes le malo razlikujejo napram konvencionalni, zato se s tem le jemlje sredstva ekološki pridelavi.  Potem je tu ukrep ustanavljanja eko regij, ki naj bi spodbujal povezovanje pridelovalcev, a je glavni kriterij namesto prevlade eko kmetovalcev 100% lokalna pridelava. Pri ukrepih za prenos znanja pa ni bil vključen predlog, da bi si kmetovalci z vaučerji sami izbrali zase pomembna izobraževanja, niti možnost, da se del svetovanja in pospeševanja izvaja zunaj javne svetovalne službe (JSS). Predvsem svetovalcev za eko kmetijstvo je namreč izrazito premalo, poleg tega pa s tistimi iz JSS številni ekološki kmetovalci niso preveč  zadovoljni.

Tako smo prišli do Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2030 (ANEK 2). Naročilo ga je MKGP, da bi dali nov močan zagon in usmeritve eko kmetijstvu. Tekom enajstih delavnic v letu 2020, z udeležbo okrog 100 strokovnjakov, kmetovalcev, … je bila pripravljena vrsta kakovostnih, celovitih in konkretiziranih ukrepov. Z njihovo pravilno izvedbo ne bi bilo strahu, da je celo omenjeni 18% delež preambiciozen cilj.  A skozi ”pregledovanje” osnutka ANEK-a na ministrstvu je veliko predlogov odpadlo, nekatere so močno oklestili glede konkretnih vrednosti, predvsem pa so jih z izpadom sredstev v SN SKP in politične podpore obsodili, da ostanejo le črke na papirju. Nič bolje kot sektorsko ministrstvo se za svoja področja ANEK-a niso izkazala ostala ministrstva (npr. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pri uvajanju vsebin o eko kmetijstvu v šole).

V seštevku vsega je ANEK 2, navkljub poučni izkušnji izvajanja ANEK 1, še bolj kot predhodnik že ob sprejetju brez prave veljave, pomena in možnosti za uspeh.

Se pa je tekom obeh razprav ponovno izkazalo, da slovensko ekološko kmetijstvo potrebuje svojo neodvisno in močno organizacijo. Ta bi jo zastopala in se učinkovito zavzemala za njen razvoj, pridelovalcem nudila strokovno in trženjsko podporo, pridobivala nove kmetovalce in potrošnike, za vse to pa bi zagotovila finančne in pravne instrumente. Uspešne rezultate take odločitve vidimo  v Italiji, še bolj pa v Avstriji. Organizacija Bio Austria je bila kot primer dobre prakse ob začetku priprave ANEK 2 predstavljena s strani ekološkega kmeta iz Avstrije. Rezultat njenega delovanja je 25% delež zemljišč z eko pridelavo, kar je največ v EU.

In če je za nekatere varovanje okolja in biotske raznovrstnosti skoraj nepotreben ”luksuz” in idealizem, prepočasen razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji pomeni tudi izgubo velikanskih zaslužkov naših kmetov in odtekanje denarja v tujino. Ponudba hrane iz eko kmetijstva v Sloveniji ne sledi povpraševanju in večinoma prihaja iz uvoza. Potencial povpraševanja po njej pa si lahko predstavljamo že iz okrog 500 milijonov evrov vredne letne nabave hrane v javnih ustanovah (šole, bolnice, javna uprava, ..). Od te mora po Uredbi o zelenem naročanju biti že zdaj zagotovljen 15% delež iz ekološke pridelave.

Upoštevanje logike, ki na podlagi konkretnih koristi govori v prid veliko bolj okoljsko, socialno in ekonomsko trajnostnemu kmetovanju, oziroma močni okrepitvi podpore razvoju in širitvi eko kmetijstva, se v Sloveniji konča v uvodnih poglavjih političnih dokumentov.  Očitno se bo zato v naslednjem obdobju potrebno še močneje opreti na aktivnosti in sodelovanje eko pridelovalcev, ozaveščenih strokovnjakov in organizirane civilne družbe.

Uroš Brankovič, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj

 

Aktualno v okviru mrež

Poziv članicam mreže Plan B za Slovenijo k prijavi projektnih idej za izvajanje Podnebnega programa mreže

V okviru Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo je objavljen poziv za članice mreže k prijavi projektnih idej za izvajanje Podnebnega programa. Rok za oddajo prijavnic je 20. december 2021.V okviru izvajanja Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo, ki ga financirata Eko sklad, j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor, je del sredstev namenjen financiranju manjših projektov članic mreže. Namen teh projektov je opolnomočenje manjših NVO za zagovorniško delo na področju podnebnih sprememb. Več >>>

Šesti seminar o trajnostnem urejanju prostora

Tokratni seminar bo posvečen bivanjskim potrebam v spreminjajočih se podnebnih, okoljskih in družbenih razmerah in vprašanjem, kako jih zadovoljiti v okviru urejanja prostora. Na seminarju boste spoznali kakšno stanovanjsko politiko, stanovanja, stanovanjske stavbe in stanovanjsko okolje družbi narekuje koncept trajnostnega razvoja in kako na to vplivajo podnebne spremembe. Več >>>

Okoljska presoja za kmetijsko politiko očitno zgolj formalni privesek

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 4. 11. 2021 dalo v javno razpravo predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike. Kljub zagotovilom tekom poletne razprave o osnutku načrta je bil predlog objavljen brez okoljskega poročila. Ker brez take presoje predloga Strateškega načrta skupne kmetijske politike ni možno komentirati, je Plan B za Slovenijo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahteval, da javno razpravo umakne in načrt razgrne skupaj z okoljskim poročilom. Več >>> 

 

Iz aktivnosti članic 

Podnebne politike 

[Focus] Zaključek COP26: Bogate države preslišale pozive ranljivih

Krizna podnebna konferenca v Glasgowu – COP26 ni prinesla rešitev za milijone ljudi, ki živijo v nenehni nevarnosti glede svojih življenj in domov zaradi posledic podnebnih sprememb. Potrebni so konkretni ukrepi za naslavljanje podnebne krize, vključno s hitrim odpravljanjem rabe fosilnih goriv skozi pravično energetsko tranzicijo in zvišanje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij, ki bodo v skladu s ciljem 1,5 °C. Več >>>

[Focus, Umanotera] Pot k podnebni nevtralnosti kažejo skandinavske države, Slovenija med najslabšimi v EU

9. novembra je bila objavljena 17. izdaja poročila o napredku držav pri naslavljanju podnebnih sprememb – Climate Change Performance Index (CCPI) 2022, ki ga pripravljata nemška nevladna organizacija Germanwatch in nemški inštitut New Climate Institute v sodelovanju z mrežo Climate Action Network International. Poročilo ocenjuje napredek 60 držav in Evropske unije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Pri pripravi poročila sta sodelovala društvo Focus in Umanotera. Več >>>

[Umanotera, Focus] Sončno elektrarno v vsako vas

Letošnja tema nacionalne konference Dovolj za vse so bile skupnostne sončne elektrarne, in sicer zaradi pomembne vloge, ki jo te lahko igrajo pri potrebnem hitrem razogljičenju oskrbe z električno oskrbo v Sloveniji. V okviru dogodka, ki si ga lahko za nazaj ogledate na posnetkih, so poslušalci prisluhnili nekaj predstavitvam in okrogli mizi. Več >>> 

Foto: Umanotera

 

Trajnostna mobilnost

[KTPP] Viadukt, ki bo Bežigrad ločil od centra

Ob prenovi železniške in avtobusne postaje želi MOL promet na Vilharjevi reševati z novim viaduktom. Koalicija za trajnostno prometno politiko opozarja, da bo viadukt poslabšal pogoje za kolesarje in pešce, ki bodo prečkali to območje. Več >>>

[IPoP] Preizkus prometne ureditve v Solkanu za prenovo Šolske ulice

Učenci OŠ Solkan so lahko dva tedna šli v šolo peš in sproščeno, saj je bila urejena začasna prometna ureditev Območje varnih prihodov v šolo. Cilj začasne prometne ureditve je bil izboljšati pogoje za varen prihod v šolo in povečati delež otrok, ki pridejo v šolo aktivno ter hkrati zmanjšati število avtomobilov v neposredni bližini šole. To je vplivalo na potovalne navade učencev in njihovih staršev. Analiza prometne ureditve bo pomembna podlaga za načrtovanje dolgoročne prenove Šolske ulice. Več >>>

Foto: Društvo Zagon

[IPoP in CIPRA] Lokalni načrt hodljivosti za občino Piran – Lucija

IPoP in CIPRA predstavljata Lokalni načrt hodljivosti za občino Piran – Lucija (v nadaljevanju LNH Piran – Lucija), ki je nastal pomladi in poleti 2021 kot rezultat drugega poziva Načrtujmo skupaj zdravo mesto! v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. Več >>>

[IPoP in CIPRA] Mnenje prebivalcev o hoji v občini Piran

Lokalni načrt hodljivosti temelji na kompleksni oceni stanja, pri kateri sodelujejo različni lokalni akterji. Analitične ugotovitve so v Luciji dodatno preverili s spletno anketo. Preverite rezultate in ključne ugotovitve. Več >>>

[MKM] Trije zmagovalci na končnem cilju v toplicah

Mariborska kolesarska mreža je organizirala svoj najdaljši kolesarski izziv do sedaj na Stravi, poimenovan “Goni z menoj v toplice”. Skupaj z EIT Urbana mobilnost RIS Hub Slovenija, soorganizatrojem izziva, so zelo veseli in ponosni na dosežek, ki je vsem, ki so skupaj kolesarili, uspel. Več >>>

 

Biotska raznovrstnost in varstvo narave

[DOPPS] Bo letos tudi pri nas prezimovalo rekordno število belih štorkelj?

Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot so bele štorklje. V zadnjih letih pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opažajo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar so opazili tudi v Sloveniji. Več >>> 

 

Varstvo okolja

[Focus] Pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo 

Evropska komisija je včeraj objavila dolgo pričakovan zakonodajni predlog na področju uvoza blaga, povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, bodo morala ob uvažanju blaga iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov. Gre za prvo zakonodajno podlago, ki odgovornost prelaga na podjetja, vendar zaradi številnih vrzeli vzbuja dvom, da bo njen vpliv na svetovno deforestacijo res učinkovit. Več >>>

[IZO] Vpliv kajenja in tobačne industrije na okolje

Tobačna industrija zaradi proizvodnje in gojenja tobaka negativno vpliva tudi na okolje, ne samo na posameznike, ki kadijo ali so podvrženi pasivnemu kajenju. Med drugim prispeva h krčenju gozdnih površin, onesnaženju voda ter povečanemu številu škodljivih odpadkov. Več >>>

 

Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki

[Ekologi brez meja] Skrajni čas je, da Slovenijo očistimo tako smeti kot škodljivih odpadkovnih družb

Ekologi brez meja so pripravili komentar trenutnega dogajanja na področju Zakona o varstvu okolja, ki bi se moral po njihovih besedah brez podaljševanja postopka obravnavati čim prej. Več >>>  

[Ekologi brez meja] Koliko plastenk je v Sloveniji? Lahko bi vedeli do kosa natančno

Sodelavec društva Ekologi brez meja se je udeležil študijskega obiska Litve, kjer je od blizu spoznal kavcijski sistem te države. Za embalažo izdelka potrošniki plačajo deset centov, ki pa so jim povrnjeni, ko embalažo prinesejo nazaj v reciklažo. Tako Litva uspešno reciklira več kot 90 % plastenk. Več >>> 

[Ekologi brez meja] Občini Škofja Loka in Železniki s predstavitvijo Zero waste strategije korak bližje do družbe z manj odpadki

25. novembra je v Sokolskem domu potekala predstavitev Zero waste strategije, v sklopu katere se občini Škofja Loka in Železniki pridružujeta mreži slovenskih zero waste občin, ki jo koordinirajo Ekologi brez meja. Več >>>

Foto: Ekologi brez meja

[Ekologi brez meja] Podprite pobudo ponovne rabe in popravil

Organizacije v projektu Obleka naredi človeka vabijo, da do 16. decembra podpišete pobudo za olajšave akterjem, ki v Sloveniji delujejo v smeri zmanjšanja nastajanja odpadkov ter podaljševanja življenjske dobe predmetov. Več >>> 

 

Okolje in zdravje

[IZO] Pot do čistega in bolj zdravega zraka za preprečevanje raka

30. novembra so se na mednarodnem dogodku »Pot do čistega in bolj zdravega zraka za preprečevanje raka« zbrali strokovnjaki, odločevalci in drugi deležniki, ki so razpravljali o sinergijah boja proti raku, povezanih z onesnaževanjem okolja kot enim ključnih dejavnikov tveganja in implementaciji novih smernic Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o kakovosti zraka. Več >>> 

 

Urejanje prostora

[Paz! park] Projekt RE:PLAY – Kreativne delavnice za otroke

Projekt RE:PLAY je v polnem teku, projektni partnerji so povezani v mrežo kreativcev Zahodnega Balkana, s spletnih dogodkov in sestankov pa so se preselili na prosto. V Ljubljani so ulovili zadnje suhe in tople jesenske dni in na prostem izvedli serijo kreativnih delavnic za otroke prve in druge osnovnošolske triade. Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha je bila izbrana za pilotni projekt, šolarji pa za glavne načrtovalce in soustvarjalce nove podobe okolice šole. Pazi!park je usmerjal delo učencev na treh delavnicah. Več >>>

[prostoRož] Balinplac je odprt

Skupaj z lokalnimi pobudniki Katjo Martinčič, Jožetom Carlijem in Primožem Pavšičem je društvo prostoRož očistilo in prebudilo star balinplac na Rožni ulici v Idriji, da bo ta postal prijeten in zelen park za igranje, druženje in počitek. Več >>>

 

Urbane politike

[IPoP] Lokalni heroji – Jana Tolja: »Na občini smo zato, da ljudem pomagamo«

Jana Tolja se je v kabinetu župana Mestne občine Koper kot svetovalka za mednarodne odnose in razvoj potniškega turizma zaposlila pred petnajstimi leti. Pod novo občinsko upravo je tudi uradno imenovana za mestno menedžerko. S svojimi bogatimi izkušnjami z različnih delovnih mest in okolij pa je dragocena podpora tudi na številnih drugih področjih delovanja občine, zlasti pri strateških in razvojnih nalogah. Slovenskim mestom je znana kot začetnica in dobra poznavalka menedžmenta mestnih središč. Več >>>

 

Stanovanjska politika

[IPoP] Občina Bohinj namerava olajšati dostop do stanovanj

Za Občino Bohinj je IPoP v preteklem letu in pol pripravil stanovanjsko strategijo. Veseli jih, da je bila strategija na seji 28. oktobra 2021 tudi potrjena. S tem je Občina Bohinj začrtala svojo pot razvoja stanovanjske preskrbe in dviga kakovosti bivanja za lokalno skupnost. Več >>>

 

Drugo

[Destilator, Ekologi brez meja, TRS, Humanitas, Focus, IPoP, IŠSP, SZOTK, SMETUMET, Morigenos , PIC, OPD, Umanotera, Prostor, Vitra Cerknica, Svibna] Iniciativa Glas ljudstva

Nekatere izmed članic mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor so se pridružile iniciativi Glas ljudstva, ki se je formirala v odgovor volitvam, ki se bodo odvijale v letu 2022. Podpisnice bodo pripravile okoli 100 zahtev z različnih družbeno pomembnih področij, jih predložile strankam ter te pozvale, da se do njih jasno opredelijo. Več >>>

[Focus] Mladinska delegacija za zakon o globalnih dobavnih verigah v ZN

Konec oktobra je bila Katarina Mazzini s strani društva Focus povabljena, da se udeleži zasedanja Združenih narodov v Ženevi (7. krog pogajanj o zavezujoči pogodbi ZN o podjetjih in človekovih pravicah – Binding treaty). Več >>>

[Focus] Razcvet prodaje električnih vozil na pragu izgubljenega desetletja

Zakonodajni predlog novih CO₂ standardov za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila bi lahko preprečil prodajo 18 milijonov električnih vozil in povzročil 55 milijonov dodatnih izpustov CO₂, kar je več kolikor znašajo letne emisije vseh avtomobilov v Španiji. Več >>>

[Društvo Humanitas] Nekaj utrinkov z letošnje 6. nacionalne konference globalnega učenja

V torek 9. 11. 2021 se je odvijala že 6. nacionalna konferenca globalnega učenja, ki je bila letos posvečena vlogi šole in mladih pri širjenju vrednot, kot so solidarnost, odgovornost in pravičnost v njihovih lokalni in širši skupnosti. Letošnja konferenca je bila tudi precej mednarodna. Več >>> 

 

Napovednik dogodkov

do 8. 12. 2021 [IPoP in CIPRA] [Vabilo za občine] Načrtujmo skupaj zdravo mesto!

Po dobrih izkušnjah dveh že izdelanih Lokalnih načrtov hodljivosti za Črno na Koroškem (2020) ter za občino Piran (2021) partnerji programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, IPoP in CIPRA Slovenija, v sodelovanju z Zavodom Dostop vabijo k sodelovanju še eno občino, ki se želi posebej zavzeti za načrtovanje hoje in zdravju prijaznega okolja na lokalni ravni. Več >>>

  1. 12. 2021 [Ekologi brez meja] Zaključek prve misije Piratov plastike

Ekologi brez meja vabijo na spletni dogodek ob zaključku projekta Pirati plastike – dajmo Evropa, na katerem bodo različni deležniki predstavili potek projekta in njegove rezultate. Več >>> 

  1. 12. 2021 [SDE] Predstavitev novega Delovnega zvezka z naslovom STRATEŠKE IZBIRE V TEMELJNI NEGOTOVOSTI

Dognanja bo avtor (Bojan Radej) predstavil v občinskem razstavišču Urban na Grajski ul. 7 v Mariboru v soorganizaciji z ZUM d.o.o. Maribor. V Delovnem zvezku avtor primerja analitični (raziskovalni), sistemski (birokratski), sodelovalni (participativni) in kompleksni način priprave strateških dokumentov. Obvezna prijava udeležbe na sdeval@siol.net. Več >>>

  1. 12. 2021 [Focus] Tomorrow – filmski večer s pogovorom

Društvo Focus vabi na ogled filma “Tomorrow” v Okoljskem centru. Film govori o skupnostih in posameznikih, ki izvajajo pozitivne spremembe v luči izzivov, s katerimi se sooča tako naš planet kot mi sami. Več >>>

  1. 12. 2021 [Brez Izgovora] Kako turizem vpliva na okolje?

Obalna podružnica društva Brez Izgovora Slovenija pripravlja spletni dogodek na temo povečane količine turistov na obalnem pasu, vpliva tega na okolje in trajnostnega turizma. Dogodek se bo začel ob 18h, na njem pa bodo sodelovali raziskovalci s področja. Več >>> 

  1. 12. 2021 [Ekologi brez meja] Več ponovne uporabe za manj smeti

Organizacije, ki si prizadevajo za etično potrošnjo v projektu Obleka naredi človeka, so pripravile Pobudo za spodbujanje ponovne rabe in popravil. Odločevalcem in drugim zainteresiranim jo bodo predstavile na okrogli mizi. Več >>> 

Januar, 2021 [Društvo Humanitas] Usposabljanje o analiziranju fotografij in pisanju sporočil z mladimi

Na usposabljanje v okviru projekta “Širimo solidarnost!” Društvo Humanitas vabi učitelje, ki bodo spoznavali osnove fotografije in različne metode ustvarjanja sporočil solidarnosti z učenci. Več >>>

 

Avtor naslovne fotografije: Mojpe na Pixabay

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close