Predstavniki nevladnih organizacij, povezanih v Mreži za prostor in mreži Plan B za Slovenijo, smo se v okviru aktualnega javnega poziva Ministrstva za okolje in prostor za posredovanje predlogov potencialnih vsebin novega Podnebnega zakona srečali na Pop up posvetu 19.10.2022. Dorekli smo predlog vsebin, ki smo jih posredovali ministrstvu.
Ministrstvo za okolje in prostor je 21. 9. 2022 objavilo javni poziv za posredovanje predlogov vsebin, ki naj jih vsebuje novi Zakon o podnebnih spremembah. Priprave na sprejem krovnega podnebnega zakona v Sloveniji trajajo že več kot desetletje. Nekdanja Služba vlade za podnebne spremembe (2009 -2012) je leta 2011 celo pripravila prvi osnutek podnebnega zakona in doslej smo v različnih okvirih predebatirali in oblikovali že številne možne rešitve strukturne podpore organiziranemu blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe v naši državi.
Pri pripravi predlogov vsebin novega Podnebnega zakona so nas na posvetu vodili:
- Evropski podnebni zakon (Evropska podnebna pravila);
- Relevantne informacije in izkušnje iz mednarodnega okolja: Climate Change laws of the world, Climate laws in Europe, Climate laws and national advisory bodies, Professionalizing climate polilcy via Climate Legislation, World Bank Reference Guide to Climate Change Framework Legislation, Prenos obstoječih dobrih praks v slovenski podnebni zakon);
- Primeri tujih zakonov, npr. britanskega in nemškega;
in predvsem
- Ugotovitve treh posvetov na temo Kako do dobrega podnebnega upravljanja in podnebnega zakona, ki jih je jeseni 2021 izvedel Institut »Jožef Stefan« v sodelovanju s PIC – Pravnim centrom za človekove pravice in okolje ter Focus, društvom za sonaravni razvoj. Na posvetih so bili v razpravi s širokim krogom kompetentnih deležnikov že oblikovani predlogi za vsebino Podnebnega zakona (Povzetek posvetov).
V razpravi na posvetu je bilo poudarjeno, da ni več časa za oklevanje in da mora država hitro in učinkovito pospešiti ukrepanje na področju blaženja in prilagajanja. Zato nevladne organizacije, povezane v obeh mrežah, pričakujejo, da bo novi zakon zelo ambiciozen in da bo ustrezno organizacijsko in kadrovsko podprl izvajanje ukrepov. Udeleženci so se strinjali, da sta pomembna tako določitev dolgoročnih in vmesnih ciljev kot tudi predvidevanje možnosti zaostrovanja le teh, če se izkaže potreba po tem. Da bi lahko vedeli, kakšne so aktualne potrebe in spremljali učinke ukrepanja, so bile kot ključne sestavine podnebne politike in posredno novega zakona izpostavljene:
- Aktivno spremljanje izvajanja zakona;
- Dobro (tekoče, javno, razumljivo) poročanje o izvajanju zakona in ukrepov;
- Ukrepanje v primeru nedoseganja ciljev zakona in ob neizvajanju dolgoročne podnebne strategije ter predvsem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki s svojimi ukrepi kaže pot blaženju podnebnih sprememb.
Učinkovito izvajanje ukrepov ter prožno upravljanje procesov z jasno določenimi nalogami in odgovornostmi so ključni za doseganje ciljev. Glede tega v organizacijskem in kadrovskem smislu obstaja velik razkorak med razmerami in pričakovanji, zato mora predlagatelj zakona nasloviti premoščanje tega razkoraka že v fazi snovanja zakona. Ključno svetovalno delovno telo bo z Zakonom o varstvu okolja že določen, a še ne imenovan, Podnebni svet. Zakon predvideva, da v Podnebni svet vlada imenuje devet neodvisnih strokovnjakov s področja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe, naravoslovnih in tehničnih ved, družboslovnih in humanističnih ved ter tudi dva predstavnika nevladnih organizacij.
Poleg tega predstavniki obeh mrež izpostavljajo, da je prav tesno sodelovanje interdisciplinarne strokovne javnost in drugih deležnikov, tudi nevladnih organizacij in širše javnosti, nujno za učinkovito snovanje in izvajanje podnebne politike. Zato predlagatelju zakona svetujejo, da se že sam proces priprave in sprejemanja zakona organizira tako, da bo vključeval nastavke za kar najbolj učinkovito angažiranje vseh akterjev pri izvajanju ukrepov blaženja in prilagajanja, da se predvidi usmerjeno vključevanje šol in mladih ter zagotovi vzpostavitev pogojev za vzajemno in soodgovorno delovanje akterjev v praksi izvajanja ukrepov podnebne politike na lokalni in državni ravni. Oblike vključevanja akterjev pa se nato še nadgrajuje in utrjuje tekom izvajanja zakona.
Po mnenju nevladnih organizacij iz obeh mrež mora zakon posebej nasloviti prilagajanje podnebnim spremembam in zato tudi predvideti strokovno in tehnično podporo za lokalne skupnosti, da se bodo lahko uspešno spopadle z lokalnimi izzivi prilagajanja. Zakon mora uveljaviti ukrepanje na več nivojih in zagotoviti finančno in organizacijsko strokovno podporo za izvajanje na obeh/vseh potrebnih nivojih. Prav tako bi bilo treba v novi Podnebni zakon vnesti obveznost priprave občinskih in sektorskih ocen ranljivosti in akcijskih načrtov prilagajanja, ki jih določata Dolgoročna podnebna strategija Slovenije in Nacionalni program varstva okolja.
Organizacije so med drugim opozorile na potrebo po tem, da se z učinkovitim ukrepanjem glede podnebnih sprememb v okviru podnebnega zakona prebivalcem zagotovi pravico do zdravega življenjskega okolja in tudi pravno varstvo te pravice.
Vodilna misel razprave in posredovanih predlogov je bila, da podnebne spremembe enako kot okoljska kriza terjajo od družbe drugačen, nov, bolj vključujoč pristop k reševanju problemov in s tem tudi novo kulturo delovanja v javnem interesu in upravljanja javnih zadev, ki se bosta morala spremeniti. Novi zakon naj to spreminjanje podpira.
Članice so na Ministrstvo za okolje in prostor naslovile predloge glede Zakona o podnebnih spremembah.
—
