Za aktivno sodelovanje v procesih prostorskega načrtovanja je to treba spremljati. Večina podatkov je danes dostopnih preko spleta ne le obveščanje o javnih objavah, tudi procesi odločanja in poslovanje se selijo na splet. Tokratni webinar za zagovorništvo je bil zato namenjen pridobivanju praktičnih spretnosti za iskanje in spremljanje podatkov, ki se nanašajo na prostor in državno prostorsko načrtovanje.
Novi Zakon o urejanju prostora določa da nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu aktivno delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora z dajanjem predlogov in pripomb v postopkih priprave prostorskih aktov. Za zagovorniško delo je tako pomembno dobro poznavanje procesov prostorskega načrtovanja, pa tudi same vsebine prostorskih dokumentov. Imamo več atlasov z okoljskimi podatki – Atlas okolja, Naravovarstveni atlas, Atlas voda, sedaj smo dobili tudi Atlas podnebnih projekcij, glede prostora pa je ključni Prostorski informacijski sistem (PIS).
Tega je predstavil Jurij Mlinar, vodja sektorja za prostorski informacijski sistem pri Ministrstvu za okolje in prostor. PIS ima svojo podlago v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZureP-3, prej pa v ZUreP-2 in Zakonu o prostorskem načrtovanju ter Uredbi o prostorskem informacijskem sistemu, deloma pa tudi v Gradbenem zakonu. Predstavlja digitalno preobrazbo prostorskega načrtovanja in graditve in je še v nastajanju oziroma nadgrajevanju. Končni cilj je, da bo predstavljal enotno platformo, na kateri bodo vzpostavljene tudi storitve elektronskega poslovanja pri prostorskem načrtovanju in graditvi z enotno vstopno točko. Vsebuje področje ePlan, kjer se načrtuje vzpostaviti pravno stanje prostora in kamor so že preneseni vsi veljavni državni prostorski načrti (DPN) in občinski prostorski načrti (OPN). Drugi občinski prostorski akti, ki so trenutno evidentirani v PIS, bodo razgrnjeni in dani v pregled občinam. Elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja – ePlan bo vzpostavljeno do konca 2022. V končni obliki naj bi prek ePlan-a podprli postopek priprave prostorskih aktov in jih spremljali skozi celoten cikel načrtovanja z uporabo tega portala. Drugo področje je eGraditev, ki bo podpirala elektronsko poslovanje na področju graditve objektov. Trenutno so na MOP zbrani podatki o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih od leta 2015 naprej. Preko spletnega mesta PIS so trenutno dostopni delni podatki o prostorskih aktih in upravnih aktih s področja graditve. V prihodnje se bo razvijal v širši nabor funkcionalnosti, uporabnih za vse deležnike v procesih načrtovanja in graditve. Upamo, da bo v bodoče služi tudi kot prosto za uporabnikom prijaznejše oblike sodelovanja pri prostorskem načrtovanju. Občine pa za prostorsko načrtovanje uporabljajo različne svoje informacijske sisteme, ki jih bodo za potrebe svojih lokalnih skupnosti uporabljale poleg PIS še naprej.
Na PIS lahko spremljamo tudi državno prostorsko načrtovanje, o čemer je spregovorila Barbara Radovan, višja sekretarka pri Ministrstvu za okolje in prostor. Povedala, da sta vstopni točki do teh podatkov pravzaprav dve – PIS in Državni prostorski načrti na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, kjer so še vedno dostopne javne objave. Objavam priložena gradiva pa so dostopna preko gumba »Gradiva« v PIS. Največ postopkov DPN še veno poteka v trifaznem postopku pobude, študije variant in sprejema uredbe o DPN in pri večini je pobudnik Ministrstvo za infrastrukturo. Javne objave za podajanje pripombe in komentarjev so v vsaki fazi postopka, ob objavah je tudi dostopno gradivo. Med gradivom je najprej priporočljivo pregledati povzetek za javnost (npr. za DPN za obvoznico Volče), kjer je postopek (morda dodaš česa) grafično predstavljen in kjer je označena trenutna faza postopka. Za dobro seznanitev in pripravo pripomb je treba pogledati tako tekstovne kot tudi grafične dele gradiv, o čemer je Rodovanova podrobneje spregovorila.
Predstavitev Barbare Radovan (.pdf)
—
Webinar je namenjen članicam Mreže za prostor in drugim nevladnim organizacijam, ki se srečujejo s problematiko urejanja prostora in varstva okolja. Podnebni program financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev.
