V torek 13. decembra 2022 so na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani organizacije s področja urejanja prostora, ki so se skupaj kritično odzvale na osnutek zakona o umeščanju obnovljivih virov (ZUOVE), s podporo Mreže za prostor izvedle tematsko okroglo mizo o umeščanju obnovljivih virov v prostor. Namen okrogle mize je bil prispevati k odpiranju javne razprave o vidikih prostorskega načrtovanja OVE in k sistematičnemu vključevanju interdisciplinarne strokovne javnosti v iskanje rešitev za ta pomemben razvojni izziv.
Spomnimo, prostorsko načrotvalska stroka je v svojem odzivu na osnutek ZUOVE odgovorna ministra za infrastrukturo in za okolje in prostor opozorila, da za organizirano zagotavljanje potrebnega deleža energije iz OVE ni potreben nov zakon ampak, je pa nujno potrebno nemudoma celovito, pregledno in strateško pristopiti k prehodu na obnovljive vire in zato je ključen ustrezen organizacijski in interdisciplinaren pristop k realizaciji ciljev prehoda v prostoru in družbi.
Organizatorji so s pomočjo gostov na okrogli mizi nedvoumno pokazali, da predlagane spremembe zakonodaje nikakor niso zadostni pogoj za realizacijo ciljev prehoda na OVE, ker je potrebno sočasno nasloviti še vrsto drugih ovir, ki jih zaznava stroka vpraksi. Udeleženci so med drugim v razpravi izpostavili tudi nekaj že izvedenih primerov dobre prakse in tako pokazali, da se z obstoječimi zakonskimi rešitvami in premišljenimi pristopi da uresničevati cilje zagotavljanja OVE. Strinjali pa so se tudi, da obstaja velik vsestranski strokovni interes za odprt in javen način obravnave izzivov prehoda na OVE in skelnili spodbuditi pri odgovornih organizacijo novih tovrstnih javnih soočenj in razprav.
Ena od ambicij organizatorjev okrogle mize je bila, da bi s celovitim in vključujočim pristopom in dobro organiziranim ukrepanjem na več področjih zagotovili vsestransko zgledno optimizacijo umeščanja OVE v prostor ter morda postali celo zgled dobro organizirane prakse prehoda države na OVE. Razprava se ni dotaknila strokovnih podlag in procesov preverjanja potenciala za umeščanje OVE v prostor, ki med tem tečejo s podporo Evropske komisije pod okriljem ministrstva za infrastrukturo, je pa dala slutiti, da stroka verjame v koristi, ki jih za reševanje kompleknih razvojnih izzivov v prostoru zagotavljajo uveljavljene prostorsko načrtovalske metode in pristopi ter pričakuje, da bo država izkoristila razpoložljivo znanje in dala stroki priložnost, da se izkaže.
Stroka s področja urejanja prostora je ob tem opozorila tudi, da lahko množičen prehod na OVE pomembno preoblikuje podobo slovenske krajine in naselij ter tako izpostavila tudi svojo skrbstveno funkcijo ter dala vedeti, da sta njena naloga in sistemska vloga tako usklajevanje funkcij, rabe in podobe prostora kot tudi tudi varstvo in razvoj kulturne dediščine in identitete slovenskega prostora.
Za okroglo mizo v organizaciji Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Mreže za prostor ter Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Filozofske fakultete in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani so bili zbrani strokovni zagovorniki javnih interesov za urejanje prostora (dr. Tadej Bevk z Oddelka za krajinsko arhitekturo BF UL in Maja Šinigoj iz Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije), ohranjanje narave (Klavdij Bajc iz Zavoda RS za varstvo narave OE Nova Gorica) , voda (dr. Lidija Globevnik iz Društva vodarjev Slovenije), kmetijstva in tal (dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja, Oddelka za agronomijo BF UL) ter za energetsko učinkovitost in podnebne spremembe (mag. Andreja Urbančič iz Centra za energetsko učinkovitost IJS). Državo sta zastopala predstavnika Ministrstva za infrastrukturo (mag. Hinko Šolinc) in Ministrstva za okolje in prostor (Georgij Bangiev).
Glavni poudarki dve ure trajajočega dogodka:
– prehod na obnovljive vire je neizogiben in je del odziva družbe na podnebne spremembe in energetsko krizo ter zato zahteva celostno obravnavo in tudi angažma celotne družbe;
– razvoj OVE bo poleg nujnega razogljičenja energetike povzročil tudi negativne vplive na okolje in prostor, zato je pomembno, da se zelo odkrito in javno govori o tem, kakšne vrste vplivov lahko pričakujemo, kje in v kakšnem obsegu;
– za razvoj in izvedbo značilnostim in potrebam države najbolj primernih in družbeno sprejemljivih rešitev je potrebno skrbeti sistematično in pregledno; k temu pomembno prispevajo tako javne razprave o vidikih prehoda kot dobro informiranje javnosti;
– za povečanje družbene sprejemljivosti prehoda je potrebno sistematično zgodnje vključevanje javnosti v oblikovanje razvojnih ciljev in rešitev ter predvsem tudi zagotavljanje rešitev, ki lokalnim prebivalcem zagotavljajo preskrbo z energijo iz OVE;
– stroka v urejanju prostora opozarja na vlogo prostorskega načrtovanja kot orodja za proaktivno uskaljevanje različnih varstvenih in razvojnih teženj v prostoru ter posebej tudi na svojo vlogo skrbnika kulturne vrednosti, kakovosti in identitete slovenskega prostora;
– z vidika ohranjanja narave je razen za strogo varovana območja nemogoče načelno govoriti o sprejemljivosti umeščanja OVE in zato velja, da je za vsako lokacijo potrebno ustrezne strokovne presoje sprejemljivosti;
– z vidika kmetijstva in idej o prekrivanju rab je treba upoštevati zelo omejen potencial države za samooskrbo s hrano ter slediti prizadevanjem družbe, da se varuje pridelovalni potencial glede katerega je v preteklosti bil že dosežen širok družbeni dogovor in to v tesnem sodelovanju tudi s prostorsko načrtovalsko stroko.
Če ugotovitve povzamemo, je sporočilo okrogle mize, da je prostorsko načrtovanje osnovni mehanizem usklajevanja interesov v prostoru, zato je potencialno konfliktno infrastrukturo za rabo OVE nujno umeščati v prostor s celovitimi in odprtimi načrtovalskimi postopki, ki bodo upoštevali tako razvojne kot varstvene vidike. Ob tem je za celovito vrednotenje posegov OVE treba določiti merila, ki bodo varovala javne koristi, ter vanje smiselno vključiti tudi vplive na okolje, podobo naselij in krajine, potresno varnost, izpolnjevanje bistvenih zahtev objektov, ki obsega še statiko, požarno varnost idr. ter minimalno oskrbo kritične infrastrukture (npr. bolnišnice, interventne službe, socialni zavodi ipd.), energetsko revščino in pravično delitev škode in koristi.
Jasno je, da gre pri OVE za infrastrukturo državnega pomena, zato je treba celovito, z več vidikov načrtovati prednostna območja izkoriščanja OVE in omogočiti smotern razvoj ter zagotoviti preskrbo z OVE v skladu s cilji in preprečiti nepotrebne degradacije prostora. Ob tem je za odločanje o sprejemljivosti posameznih posegov nujno poznavanje alternativ za doseganje ciljev na področju rabe OVE, predvsem skozi sistemske (prostorske) scenarije, ki omogočajo izbiro optimalnih rešitev. Del teh je tudi celostno upravljanje potreb po rabi energije, saj električna energija predstavlja le petino sedanje rabe energije.
V okviru dobre razprave so se organizatorji okrogle mize skupaj z gosti pred številnimi udeleženci okrogle mize zavezali, da bodo pristojnima ministroma podali predlog, da se v duhu neizbežnosti prehoda in v luči soočenja s podnebnimi spremembami sorazmerno hitro organizira nov javni strokovni dogodek in omogoči možnost za nadaljnje ciljne razprave in osvetlitev dodatnih vidikov prehoda.
