Mreža za prostor se je v javni razpravi odzvala na osnutek Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti 2022-2027. Sočasno z osnutkom Načrta ni bil razgrnjen tudi osnutek okoljskega poročila, zato osnutka Načrta ni mogoče zadovoljivo in celovito ovrednotiti. Mreža za prostor zaradi tega pričakuje ponovno razgrnitev dokumenta z okoljskim poročilom, ko bo to izdelano.
Mreža za prostor v odzivu opozarja na tri bistvene pomanjkljivosti dokumenta. Prvič, ni povezan s celovito strategijo upravljanja voda, ki mora poleg površinskih pretokov in vodostajev v krajini obravnavati tudi kompleksnejše prostorske rešitve (zadrževanje vode v krajini) in padavinsko vodo v naseljih. Drugič, poleg presežkov vode bi moral nasloviti tudi potencialno pomanjkanje vode in sušna obdobja. Končno, poleg gradbeno tehničnih bi moral predvideti tudi vse potrebne organizacijske in strokovne pogoje za sonaravno urejanje vodotokov v praksi.
Nedavno je medvladni podnebni forum IPCC izdal posebno Poročilo o vplivih, prilagajanju na podnebne spremembe in ranljivosti. Med ključnimi ukrepi prilagajanja sta tudi varstvo in krepitev biotske pestrosti, ki se izvajata skozi načrtovanje in upravljanje rabe tal – zeleno infrastrukturo. Pomembno vlogo pri tem ima v naseljih večfunkcionalno načrtovanje, s katerim z modro zeleno infrastrukturo krepimo ekosistemske funkcije rastlin in zelenih površin v urbanem prostoru. Hkrati tudi prispevamo k obvladovanju padavinske vode, razbremenjevanju kanalizacije in varstvu pred poplavami. Ključno za učinkovito naslavljanje varstva pred poplavami in podnebnimi spremembami je zato kakovostno sodelovanje med lokalnimi komunalnimi službami za upravljanje padavinske in odpadne vode ter urejanje javnih in zelenih površin naselja, ki lahko skupaj z izvajalci prostorskega in urbanističnega načrtovanja zagotovijo dovolj prostora za zadrževanje in odvajanje vode kot tudi kakovostne rešitve v prostoru. Prav načrtovanje protipoplavnih ukrepov bi moralo v tem smislu oblikovati pogoje in zahteve za ustrezno prostorsko in izvedbeno načrtovanje ter urejanje rabe tal v urbanem okolju na način, da se prepreči vsako nepotrebno asfaltiranje in betoniranje odprtih površin oziroma se zagotavlja čim večja vpojnost tal in optimalni pogoji za rast.
Na Mreži za prostor smo se odzvali na osnutek Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti, saj smo zaskrbljeni nad predvidenim obsegom gradbenih posegov v vodotoke, ki pogosto uničijo ali pomembno poslabšajo stanje vodnega in obvodnega življenja. Zaskrbljeni smo tudi nad pomanjkanjem ambicij za načrtovanje dopolnilnih ukrepov za poplavno zaščito naselij z zeleno modro infrastrukturo. Tako v zvezi s posegi v vodotoke kot glede vzdrževalnih del sicer obstajajo smernice, namenjene varstvu biodiverzitete (Splošne smernice s področja upravljanja z vodami, 2022, posebej priloga 6), vendar pa se glede na izkušnje pojavlja vprašanje, kako učinkovit bo nadzor nad upoštevanjem smernic. Posebej nas skrbi upoštevanje smernic v primeru vzdrževalnih del, ko le-ta posegajo v vodotoke.
Padavinskih voda kot faktorja poplavne ogroženosti zaradi vse pogostejših nenadnih nalivov osnutek Načrta ne obravnava. Ukrep U3, Prilagoditev rabe zemljišč v porečjih, kot ukrep, ki bi lahko naslavljal ustrezno rabo tal za preprečevanje poplav (to je tudi krepitev zelenih in drugih netlakovanih površin), je v načrtu ocenjen s prioriteto »nizko«.
Tudi sicer načrt ne naslavlja celovito problematike upravljanja voda v povezavi z varstvom pred poplavami. Danes mora vsak strateški načrt na svoje področje prenesti strateške usmeritve višjih okoljskih politik, kot so podnebne in biodiverzitetne varstvene politike. Zato bi moral biti po našem mnenju celovit načrt zasnovan tako, da bi zmanjševal poplavno ogroženost, hkrati pa bi ukrepe zasnoval tako, da bi bilo odvečno vodo možno porabiti tudi v sušnem obdobju za namakanje, ki ga nova kmetijska politika zelo podpira. Hkrati morajo ukrepi prispevati k prilagajanju na podnebne spremembe in njihovo blaženje, krepiti biodiverziteto (s tem izvajati Strategijo EU za biotsko raznovrstnost) in uresničevati Nacionalnega programa varstva okolja 2020-2030.
—
Foto: 12019 on Pixabay
