Mreži Plan B za Slovenijo in Mreža za prostor sta tudi v letu 2023 nadaljevali z zagovarjanjem interesov trajnostnega urejanja prostora, ohranjanja narave in varovanja okolja skozi podporo svojim članicam, z izobraževalnimi in drugimi pomembnimi odmevnimi dogodki, s spremljanjem in odzivanjem na predpise v javni obravnavi ter z zagovorniškimi akcijami.
Vabljeni k prebiranju o delu, rezultatih in dosežkih obeh vsebinskih mrež v preteklem letu.
Vsebinski mreži vsako leto organizirata skupne dogodke za članice in širšo javnost. Eden izmed največjih dogodkov leta je bil nacionalni posvet Podnebna politika med teorijo in prakso, ki je z visoko udeležbo potrdil pomembnost teme in kritičnost (strokovne) javnosti zaradi neukrepanja na področju podnebne krize. Na posvetu je bil orisan globok razkorak med teorijo, potrebnimi ukrepi in ukrepanjem politike, odprla pa se je tudi zanimiva debata o vzrokih za pasivnost družbe in odločevalcev.
Spomladi je bila dokončana analiza stanja financiranja okoljskih nevladnih organizacij, ki odraža (ne)prizadevanje za okolje na državnem nivoju, predvsem s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Tudi na podlagi te analize je v juliju potekala delavnica o financiranju NVO, na kateri so si mnenja in informacije o stanju financiranja NVO na področjih okolja, prostora, narave in trajnostne mobilnosti izmenjali predstavniki NVO, dveh ministrstev in Eko sklada. Na delavnici se je odprla debata o potrebah NVO po sredstvih in razpisih, ki bi omogočali stabilno financiranje NVO.
V sodelovanju z Mrežo NVO za vključujočo informacijsko družbo sta mreži maja organizirali posvet Kje se srečata zeleni in digitalni prehod?, na katerem so udeleženci spoznali mehanizme zelenega in digitalnega prehoda ter točke njunega prepletanja, ki je nujno za prehod v podnebno nevtralno družbo.
Mreži sta ostali povezani tudi pri nekaterih skupnih odzivih na dokumente v javni obravnavi, med drugim pri pripombah na osnutek smernic za sodelovanje vlade z nevladnimi organizacijami, pri predlogih in komentarjih ob prenovi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter pri pripombah na osnutek Zakona o energetski politiki in Podnebnega zakona.
Mreži sta s skupnimi močmi tudi v 2023 podpirali delovanje Koalicije za trajnostno prometno politiko. Ta je v lanskem letu dobila spletno stran, na kateri je mogoče najti vse informacije o kampanjah koalicije. Koalicija je v preteklem letu nadaljevala zagovorniške aktivnosti v zvezi z novim Potniškim centrom Ljubljana, ki so naletele na veliko zanimanje javnosti in medijev, na podlagi katerih so bili predstavniki koalicije povabljeni tudi k spremljanju nadaljnjega načrtovanja projekta. Še pred tem so opozarjali tudi na nespametnost načrtovanja 4-pasovne Linhartove ceste ter se odzivali na aktualno stanje gneč in avtobusnega prometa v Ljubljani in na prometni del posodobljenega osnutka Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
Prenovo je doživela tudi spletna stran mreže Plan B za Slovenijo, ki je zdaj veliko bolj pregledna, vsebine pa so lahko dostopne.
Marca in aprila 2023 je Mreža za prostor organizirala program Podnebno načrtovanje: usposabljanje za podnebnim spremembam prilagojene prostorske rešitve. Na štirih usposabljanjih so slušatelji dobili možnost, da se na strnjen način seznanijo z izzivi in priložnostmi, ki jih v prostorsko načrtovalsko prakso in urejanje prostora prinašajo podnebne spremembe ter prilagajanje nanje. Velik odziv na niz usposabljanj kaže, da se načrtovalci prostorskih ureditev in posegov v prostor zavedajo svoje vloge pri soočanju družbe s podnebnimi spremembami, in da jih zanima, kako konkretno prispevati k temu, da bi kar najbolj ublažili negativne posledice podnebnih sprememb na ljudi in okolje.
Ob tem je Mreža za prostor izvedla šesto Podnebno izobraževanje, tokrat na temo prepletenosti podnebne in biodiverzitetne krize in njunega reševanja. Marca je bil organiziran tudi zbor za prostor, na katerem so udeleženci razpravljali o tem, kakšne so možnosti za dosego cilja gradnje najemnih stanovanj in kateri drugi mehanizmi so potrebni za obvladovanje stanovanjske krize.
Mreža Plan B za Slovenijo je v 2023 izvedla strokovno izobraževanje o okoljski kriminaliteti. Izobraževanje je bilo zelo dobro obiskano s strani organizacij članic, saj je to tematika, ki je pogosto neobravnavana. Za večjo uspešnost preganjanja okoljskih kaznivih dejanj bi bilo po mnenju predavateljice potrebnih več prijav s strani nevladnih organizacij, kar bi spodbudilo večjo stopnjo obravnave in ozaveščenost pri organih pregona.
Konec leta sta mreži organizirali tudi vsaka svoje letno srečanje, na katerih sta bili glavni temi strategija in usmeritve dela mrež v naslednjih štirih letih.
Mreži sta s kampanjami in pobudami nadaljevali tudi svojo zagovorniško vlogo na izbranih področjih.
Mreža Plan B za Slovenijo je slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu v okviru kampanje Restore nature poslala dve pismi, v katerih so jih pozvali, naj glasujejo za podporo Uredbe o obnovi narave. Ta uredba je bila tudi podprta, so pa členi uredbe omiljeni v primerjavi s prvotnim predlogom komisije. V začetku 2024 sledi končno plenarno glasovanje Evropskega parlamenta.
Druga kampanja, ki jo je v letu 2023 začela mreža Plan B za Slovenijo, oziroma njena delovna skupina za varstvo narave, je kampanja Podnebne spremembe in izginjanje narave, s katero so opozorili na neločljivo povezanost podnebne in biodiverzitetne krize, ter na dejstvo, da mora biti prepleteno tudi njuno naslavljanje in reševanje. Kampanja poteka tudi na družbenih omrežjih, v njej pa sodelujejo članice mreže. V okviru kampanje sta nastali tudi študija in brošura z naslovom “Podnebne spremembe in izginjanje narave – prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve”, ki sta bili novinarjem predstavljeni na novinarskem zajtrku.
V delovni skupini mreže Plan B za Slovenijo za ekološko kmetijstvo in samooskrbo pa je bil skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije pripravljen dokument ”Naša hrana – nove perspektive”, ki prinaša nove poglede in argumente glede potrebnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov tudi iz kmetijstva na podlagi zbranih podatkov o vplivu slovenskega kmetijstva na podnebje. Tudi za predstavitev tega dokumenta je bila v Okoljskem centru za novinarje organiziran novinarski zajtrk.
Mreža za prostor je nadaljevala z zagovorništvom na področju urejanja zelenih površin. V letu 2023 so pripravili študijo ekonomskih koristi zelenih površin, ki razkriva, da ekonomska vrednost koristi urbanih zelenih površin za ljudi in okolje praviloma večkrat presega stroške njihovega urejanja. Na Ministrstvo za naravne vire in prostor je mreža naslovila pobudo za sistemsko zaščito dreves v urbanem okolju in se v okviru zagovorništva odzvala na predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja.
Mreža Plan B za Slovenijo je v začetku leta 2023 na vse voditelje v Sloveniji naslovila pobudo, da na podlagi 160. člena Ustave Republike Slovenije Ustavno sodišče zaprosijo za mnenje o skladnosti sporazuma CETA z Ustavo RS, junija pa je opozorila na nujnost vključujoče razprave z upoštevanjem strokovnih ter na znanosti temelječih ukrepov pri pripravi NEPN in Zakona o podnebnih spremembah. Konec leta so članice mreže Plan B za Slovenijo podale pobudo MOPE za vključevanje prilagajanja na podnebne spremembe v Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije 2050, leto pa je mreža zaključila z opozarjanjem na dejstvo, da je proces odločanja o nadaljnji rabi jedrske energije in novih jedrskih objektih v Sloveniji nejasen in nepregleden.
V letu 2023 so potekale še zadnje izvedbe projektov članic v okviru trenutnih Podnebnih programov mrež.
V marcu sta bila v mreži Plan B za Slovenijo izbrana dva mala projekta članic. Prvi je projekt Ugotavljanje posledic požarov na Krasu leta 2022 na združbe netopirjev (Chiroptera) Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, drugi pa je projekt Trajnostno ohranjanje odpornih alpskih ekosistemov s pastirstvom društva Dinaricum. Oba projekta sta še v izvajanju, obenem pa se je v lanskem letu odprl izobraževalno-raziskovalni center o delfinih v Piranu društva Morigenos, ki je sredstva za male projekte prejelo eno leto prej, uporabilo pa jih je za pripravo vsebin in vizualne podobe prvega slovenskega centra za delfine.
Članice Mreže za prostor so marca na Idejnem zajtrku prisluhnile sedmim predlogom Podnebnih akcij sočlanic. Društvo Organizacija za participatorno družbo je v Mariboru postavilo mini urbano drevesnico, v kateri pilotno vzgajajo avtohtone vrste sadik dreves in grmovnic, ki jih bodo kasneje lahko uporabili v akcijah urbanih zasaditev. Mariborska kolesarska mreža je izvedla analizo izbranih kolesarskih povezav v Mariboru in pripravila predloge izboljšav ključnih kolesarskih povezav v Mariboru, kar so na dogodku predstavili širši javnosti in občini. Društvo Hiša! je v okviru javnega poziva izbralo mariborsko dvorišče, na katerem so skozi participativne procese oblikovali predloge za izboljšanje skupnih prostorov, en del so izvedli tudi skupaj s stanovalci. V sklopu Urbanke, pisarne celovite urbane prenove v Novem mestu, v katero sta vključeni tudi članici Zavod ZORA in društvo Est=etika, so z različnimi metodami (delavnicami, nabiralnikom, uradnimi urami, zemljevidi) zbirali predloge prebivalcev krajevne skupnosti Bršljin za izboljšanje infrastrukture kolesarjev in pešcev v njihovi okolici. Predloge so predali krajevni skupnosti, eden izmed predlogov pa je bil že realiziran. IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora je skupaj z deležniki skozi srečanja in delavnice oblikoval vizijo trajnostne soseske na območju Stolpniške, rezultate pa so predstavili in o njih razpravljali tudi na okrogli mizi Mesto za vse. DKAS – Društvo krajinskih arhitektov je v okviru Podnebne akcije Mesto dreves izvedlo analizo, kako imajo občine urejene evidence zelenih površin in drevnine v smeri izboljšanja sistematičnega upravljanja in načrtovanja (javnih) zelenih površin, rezultate pa so predstavili tudi zainteresirani javnosti. S prerazporeditvijo dela sredstev je bilo mogoče v letu 2023 nuditi podporo vsem navedenim projektom, ki so bili do konca leta tudi izvedeni.
KD Prostorož je v okviru Idejnega zajtrka predstavil idejo o delavnici o umetni inteligenci, s čimer bi se članice lahko izobrazile o možnostih njene uporabe ter pasteh. Idejo so izvedli v obliki izobraževalnega dogodka za članice mreže – Umetna inteligenca in mesta. Na tem so udeleženci izvedeli, kako deluje umetna inteligenca in kakšni so potenciali ter ovire pri njeni uporabi pri načrtovanju, urejanju in upravljanju mest.
Mreži v letu 2024 zaključujeta aktivnosti v okviru trenutnih Podnebnih programov. V Mreži za prostor januarja in februarja organizirajo še drugo izvedbo usposabljanj Podnebno načrtovanje, katero bo pospremil tudi katalog dobrih praks podnebnim spremembam prilagojenih rešitev. Zagovorniške aktivnosti na področju zelenih površin bosta pospremila publikacija in dogodek s predstavitvijo glavnih poudarkov v prejšnjem letu pripravljenih analiz. Nastala bo tudi publikacija, ki bo na enem mestu strnila dosežke in rezultate vseh Podnebnih akcij Mreže za prostor.
Mreža Plan B za Slovenijo bo v prihajajočih mesecih za svoje članice organizirala izobraževanje in usposabljanje na temo voda.
—
Foto: Urška Didovič, IPoP
