V stanju zaostrene stanovanjske krize, ko je vse več ljudem onemogočen dostop do ustreznega stanovanja, so novi odgovori na stanovanjsko vprašanje nujni. Ena izmed oblik stanovanjske preskrbe, ki stanovanja izvzema iz trga ter jih zopet postavlja v njihovo prvotno funkcijo doma, so stanovanjske zadruge.
Zadruge so avtonomne in demokratične organizacije, ki gradijo na združevanju dela in virov ter sledijo načelom pravičnosti, vključenosti in solidarnosti. Osnovni temelj zadrug je spoznanje posameznikov, da lahko s sodelovanjem lažje zadovoljijo svoje potrebe – v primeru stanovanjskih zadrug je to dostop do kakovostnega stanovanja. Ob primerni javni podpori lahko pomembno prispevajo k povečanju fonda dostopnih in kakovostnih najemnih stanovanj, dopolnjujejo delo javnih stanovanjskih skladov ter delujejo v javnem interesu.
Stanovanjske zadruge in zadruge nasploh v Sloveniji pogosto povezujemo z obdobjem socializma, a imajo te mnogo daljšo zgodovino. V 80ih letih prejšnjega stoletja pa so v nekaterih evropskih državah doživele nov vzpon z močnimi gibanji, ki so zahtevala pravico do kakovostnega bivanja. Nove stanovanjske zadruge so se tako oblikovale okoli širših razmislekov o tem, na kakšen način želimo bivati, katere potrebe naj stanovanjski prostori naslavljajo, kako povezovati bivalno in delovno okolje ter kakšna stanovanjska preskrba lahko spodbuja bolj odprto in pravično družbo.
Prvi poskusi razvoja sodobnih stanovanjskih zadrug v Sloveniji segajo že deset let nazaj. Pobude se v zadnjih letih, ob vse večjem pomanjkanju dostopnih stanovanj, hitro množijo. Prihajajo tako od posameznikov in samoorganiziranih skupin, ki bi radi vzpostavili stanovanjske zadruge ter v njih bivali, kot od občin in stanovanjskih skladov, ki stanovanjske zadruge prepoznavajo kot dober mehanizem za povečanje fonda dostopnih in kakovostnih stanovanj. Prav tako obstaja širši strokovni in družbeno-politični konsenz, da bi stanovanjske zadruge pomembno pripomogle k reševanju stanovanjskega vprašanja, kar se kaže tudi v tem, da so že bile vključene v programe strank, koalicijske pogodbe in v nacionalni stanovanjski program. Nacionalni stanovanjski program 2015 – 2025 celo navaja število stanovanj, zgrajenih v okviru stanovanjskih kooperativ kot enega izmed izbranih kazalnikov s stanovanjskega področja. Če bi kazalniku sledili, bi morali v letošnjem letu imeti že 60 zadružnih stanovanj.
Leta 2019 je le izgledalo, da bo storjen premik naprej, ko je prejšnja vlada v predlog novega Stanovanjskega zakona (SZ-2) umestila stanovanjske zadruge in možnost pridobitve neodplačne stavbne pravice na javnem zemljišču. A ob nastopu trenutne vlade in odločitvi, da se bo namesto novega zakona šlo le v spremembe obstoječega Stanovanjskega zakona, so bile stanovanjske zadruge postavljene na stranski tir.
Kljub rastoči potrebi in pripravljenosti deležnikov v Sloveniji še ni bilo vzpostavljeno zakonsko okolje, ki bi omogočalo in spodbujalo gradnjo dostopnih stanovanj v okviru stanovanjskih zadrug. Zato je bila v sklopu naših zagovorniških aktivnosti sprejeta odločitev, da se pripravi predlog zakonskih rešitev, s katerimi bi lahko primerno uredili področje stanovanjskega zadružništva bodisi kot poglavje o stanovanjskih zadrugah znotraj Stanovanjskega zakona ali kot samostojni zakon o stanovanjskih zadrugah. Predlog bo predstavljen političnim strankam in predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor s ciljem, da se zakonske rešitve dodela, pridobi široko podporo in ugotovi, kako najhitreje priti do sprejema ustrezne zakonodaje.
Da bi političnim odločevalcem pokazali, da za stanovanjske zadruge obstaja že ogromno podpore in da je skrajni čas, da država končno uredi to področje, smo zagnali tudi kampanjo zbiranja podpisov v podporo sistemski ureditvi stanovanjskega zadružništva (dobrodošla vsakršna podpora in pomoč!). Da bi stanovanjske zadruge približali tudi vsem tistim, ki jih morda še ne poznajo, smo pripravili publikacijo Skupaj do stanovanj in serijo krajših video pričevanj, v katerih različni deležniki – zainteresirani za življenje v zadrugah, arhitekti, strokovnjaki za stanovanjsko problematiko, prostorski sociologi, iniciatorji stanovanjskih zadrug ipd. – osvetlijo, kaj stanovanjske zadruge so, zakaj si jih želimo ter kako lahko prispevajo k javnemu interesu reševanja stanovanjskega vprašanja in zakaj je nujno potrebno, da politika načelno podporo prelije v konkretne sistemske rešitve.
Za poglobitev razumevanja stanovanjskih zadrug in povezovanje s posamezniki in organizacijami, aktivnimi na tem področju, pa vas vljudno vabimo na konferenco Skupaj do stanovanj – stanovanjske zadruge in skupnostni zemljiški skladi, ki se bo odvila 17. marca 2022. Med drugim bomo iz prve roke slišali o dobrih praksah z Dunaja in iz Bruslja ter skupaj s predstavniki javnih akterjev razpravljali o težavah pri zagotavljanju dostopnih stanovanj pri nas, ovirah, ki pestijo pobude za vzpostavitev stanovanjskih zadrug in o tem, kako spodbuditi nove stanovanjske rešitve tudi v našem prostoru. Vabljeni, da se nam pridružite in skupaj z nami razmišljate o novih nešpekulativnih stanovanjskih rešitvah!
Pripravile Maša Hawlina in Anja Lazar, IŠSP, Nina Plevnik, IPoP
—
Foto: Nina Plevnik, IPoP (CC BY-NC 4.0)
