V zadnjem desetletju se je močno okrepilo sodelovanje med nevladnimi organizacijami (NVO) in občinami. Tudi članice Mreže za prostor že vrsto let uspešno sodelujejo s slovenskimi občinami na različne načine. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju trajnostnega urejanja prostora, v lokalnih skupnostih delujejo bodisi kot vmesni člen med občino in prebivalci, kot nosilci posameznih skupnostnih praks ali izvajalci projektov. V okviru Podnebnega programa intenzivno spodbujajo prenos dobrih praks glede sodelovanja z NVO med občinami.
Analiza, ki jo je leta 2018 v okviru Mreže za prostor izvedel KD Prostorož, je pokazala, da se občine sicer zavedajo pomena podpiranja razvoja in delovanja NVO, a vendar za projekte s področja urejanja prostora naročajo le naročila malih vrednosti, manko je tudi vsakoletnih razpisov na tem področju. Po drugi strani v manjših občinah večinoma ni NVO, ki bi izključno na tem področju delovale. A v zadnjih letih so nekatere občine naredile pomembne korake naprej pri razvijanju alternativne podpore nevladnim organizacijam, tudi na področju trajnostnega urejanja prostora. Nekatere prakse so bile razvite tudi na pobudo in s sodelovanjem NVO. Ker se nam zdi pomembno, da bi uspešne projekte podpore in sodelovanja z NVO spoznale tudi druge slovenske občine, smo se v Mreži za prostor odločili organizirati sestanke in dogodke, ki spodbujajo prenos izkušenj občin z dobro prakso občinam, ki bi želele podobno prakso uvesti tudi v svojem okolju. Do sedaj so bile izvedene že štiri tovrstne izmenjave, nekatere pa že kažejo spodbudne rezultate.
Na pobudo Urbanke – Pisarne celovite urbane prenove, katere del sta tudi članici mreže Zavod ZORA in društvo Est=etika, je Mestna občina Novo mesto leta 2022 realizirala posodobljeno obliko razpisa za sofinanciranje programov in delovanja organizacij oz. posameznikov s posebnimi statusi. Ob bolj tradicionalnih področjih (kultura, mladina, šport, dogodki in turizem), ki vsako leto prejmejo podporo, je občina tokrat v razpisu sredstva namenila tudi za področje okolja in urejanja prostora. S tem so, za Ljubljano (2021), postali druga slovenska občina, ki je področje urejanja prostora posebej opredelila v svojem razpisu, namenjenem tudi nevladnim organizacijam. Na spletnem dogodku sta Mestna občina Novo mesto in Regijski NVO center predstavila pobudo in uvedbo razpisa, društvo Est=etika pa je na primerih svojih aktivnosti pokazalo delovanje nevladne organizacije, ki se prijavlja na tovrstni razpis. Dve občini (od enajstih , ki so se dogodka udeležile) sta po dogodku že sporočili, da v prihodnosti predvidevata razširitev svojih razpisov tudi na področje urejanja prostora.
Dober primer snežne kepe je prenos izkušenj z mehanizmom podpore malih projektov lokalnih skupnosti, ki ga je Mestna občina Ljubljana poimenovala Zunaj in razvila skupaj s članicama mreže KD Prostorož in IPoP – Inštitutom za politike prostora. Prva izvedba projekta je potekala leta 2019, s ponovitvijo leta 2020 in leta 2021 (ko je koordiniralo društvo Paz!park). Izmenjava izkušenj med Mestno občino Ljubljana in Mestno občino Nova Gorica ter Občino Kočevje je potekala v organizaciji KD Prostorož marca 2021. Sodelujoči občini sta sicer ugotovili, da v njihovem lokalnem okolju ne delujejo NVO z dovolj kapacitetami za izvedbo projekta. Občina Kočevje se je zato odločila izvedbo prilagoditi glede na svoje kapacitete in že leta 2021 so objavili prvi razpis za t.i. Kočevske akcije, letos pa poteka že tretja izvedba razpisa. S tem ko so izvedbo prilagodili svojim kapacitetam, je njihova praksa postala zanimiva tudi za manjše občine. Tako je občina Kočevje dobro prakso, ki jo je nanjo prenesla Mestna občina Ljubljana, tudi sama že prenesla naprej. IPoP – Inštitut za politike prostora je v ta namen organiziral srečanje med Občino Kočevje in Občino Slovenska Bistrica, ki prav tako razmišlja o podobnem razpisu, mogoče že v letu 2023.
Že več let pa navdihuje tudi primer oživljanja območja stare smodnišnice v Kamniku. Pred dobrim desetletjem so tam začele vznikati različne pobude od spodaj navzgor in skozi leta se je tudi ob podpori občine, ki je del območja odkupila, razvila Kreativna četrt Barutana. V procesih oživljanja je sodelovala tudi članica Mreže za prostor KD Prostorož, ki z akterji na območju in občino že nekaj let dobro sodeluje. Dober primer, kako lahko občina podpre razvoj kreativnih vsebin in poskrbi, da območje služi lokalni skupnosti, so na spletnem dogodku predstavili tudi drugim zainteresiranim občinam (17). Na dogodku so svoje izkušnje predstavili predstavniki občine, javnega zavoda za kulturo in lokalne nevladne organizacije, ki so pokazali, kako lahko različni akterji dobro sodelujejo in se povezujejo za doseganje skupnih ciljev oživljanja industrijske dediščine ter zagotavljanja kakovostnega programa in prostorov za lokalno skupnost.
Tovrstna srečanja in različni dogodki so se izkazali za dober način prenosa dobrih praks občin in NVO, saj udeležencem omogočajo, da pridobijo kar največ informacij in odgovorov na vprašanja v kratkem in zgoščenem formatu. To jim omogoča enostavnejši razmislek o uvajanju podobnih projektov ter o možnostih za prilagoditev in razvoj prakse v svojem lokalnem okolju. Omogočanje širjenja praks slovenskih občin, ki kažejo dobre rezultate sodelovanja med NVO in lokalno skupnostjo, v Mreži za prostor razumemo kot eno izmed orodij za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja.
Avtorica: Nina Plevnik, IPoP – Inštitut za politike prostora
—
Akcija v okviru projekta Zunaj – Poljanski vrt na Streliški. Foto: Nejc Trampuž
