Podnebne spremembe nam vedno odločneje trkajo na vrata in našo kolektivno zavest. Letos smo prvič že zgodaj aprila izmerili temperaturo 30 stopinj celzija. In glede na izkušnje preteklih let ne vemo, kaj pričakovati od poletja. Se bodo vrstili rekordni vročinski valovi, v katerih bomo iskali senco in bežali iz pregretih mest? Bo pridelek na poljih preživel do jeseni ali ga bo uničila suša oziroma potolkla toča? Ali pa bomo ponovno občutili nemoč ob ekstremnih vremenskih pojavih in novih uničujočih poplavah?
»Obseg krize je tako monumentalen, da ga nismo zmožni misliti, še težje pa je delovati in vse ravni problemov urno in konstruktivno naslavljati. Pogost odziv je občutek popolne nemoči, cinizem do političnih rešitev in sprijaznjenost s situacijo do te mere, da pričakovanje podnebne apokalipse postane le še en del vsakdana.« – Hana Hawlina
V ta kontekst vstopajo Podnebne akcije. Manjši projekti članic Mreže za prostor ponujajo praktične rešitve s konkretnimi učinki v prostoru, imajo velik ozaveščevalni potencial, lahko se širijo ali prenašajo tudi v druga okolja in podpirajo povezovanje lokalne skupnosti. Ob sicer majhnem finančnem obsegu dopuščajo eksperimentiranje, odpiranje novih tem in preizkušanje novih rešitev ter pogosto segajo izven običajnih okvirjev, ki jih določajo razpisi.
Podnebne akcije dajejo vedeti, da kot družba še nismo vrgli puške v koruzo’. Z njimi članice Mreže za prostor znova in znova kažejo, kako pomembni so tudi majhni koraki in ukrepi prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb, pri katerih lahko sodeluje in se s tem krepi skupnost.
V letih med 2020 in 2023 je bilo v štirih ciklusih izvedenih 15 Podnebnih akcij. Izmed prijavljenih predlogov so vsako leto članice v okviru t. i. Idejnih zajtrkov na glasovanju izbrale tiste, ki so šli v izvedbo. Izvajanje vseh projektov je podpiral koordinator mreže, IPoP − Inštitut za politike prostora, vsebinsko pa tudi strokovnjaki za posamezne teme, na primer za drevesa ali pa za upravljanje voda v mestih.
V Ljubljani je na primer poleti 2020 društvo Prostorož pozvalo prebivalce in obiskovalce Ljubljane, da pomagajo identificirati ‘vroče točke’, to so območja v mestu, ki jih ljudje dojemajo kot prevroče. V času vročinskega vala so ljudje na interaktivnem zemljevidu označili kar 699 mestnih vročih točk. V društvu Prostorož so zato za najbolj pogosto izbrane lokacije pripravili predlog ustreznih ukrepov in rešitev, ki bi poletja v prestolnici naredile bolj znosna in prijazna prebivalcem in jih predstavili občini.
V letu 2021 se je Organizacija za participatorno družbo iz Maribora, po uspešni zasaditvi urbanega Miyawaki gozdička v letu 2020, lotila revitalizacije nabrežja Radvanjskega potoka. Z akcijo in aktivnostmi so naslovili problematiko izginjanja zelenih pasov ob vodotokih kulturne krajine. V okviru delovne akcije so na nabrežju zasadili 208 drevesnih in grmovnih vrst, pripravili pa so tudi naravoslovne sprehode, na kateri so udeleženci spoznavali življenje v in ob potoku.
Leta 2022 je ena od Podnebnih akcij omogočila sklenitev dvanajstletne zgodbe delovanja skupnostnega vrta Onkraj gradbišča na mirujočem gradbišču v Ljubljani, kjer bodo zgradili občinska javno najemna stanovanja. Izvedena je bila večdnevna akcija javnega deljenja grmovnic, trajnic, cvetlic in tudi drevesnih mladik, nekaj večjih izbranih dreves pa je bilo presajenih na novo lokacijo v mestu.
V letu 2023 so na primer v IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora razvili načrt vključujočega snovanja soseske Stolpniške v Ljubljani. S participativnim procesom so skupaj s prebivalci, uporabniki, strokovnjaki in drugimi deležniki pripravili idejno vizijo za okoljsko in družbeno trajnostno sosesko, ki lahko služi kot dober primer na potrebe prebivalcev osredotočenega načrtovanja mesta.
Društvo Est=etika in Zavod Zora pa sta se v okviru novomeške pisarne celovite urbane prenove Urbanka odločili pisarno urbane prenove pripeljati v novomeško krajevno skupnost Bršljin. Jeseni 2023 so zbirali pobude na stojnicah, z zbiralnikom idej in elektronsko. Zbrali so kar 261 pobud, med njimi se je največ pobud navezalo na izboljšanje zelenih površin in prometne infrastrukture. Analizo predlogov so predstavili občini, krajevni skupnosti in lokalni osnovni šoli.
Večino projektov je težko uvrstiti na eno samo področje, saj so naslavljali več za urejanje prostora pomembnih tem. Kar deset projektov se je tako ali drugače ukvarjalo z ozelenjevanjem mest, sedem jih je obravnavalo potrebo po preobrazbi javnega prostora, štirje projekti so naslavljali biodiverziteto v mestih, prav tako so vsaj štirje neposredno podpirali povezovanje skupnosti.
»Podnebne akcije so nam ponudile priložnost razvoja oz. pilotiranja naših idej, ob čemer smo spletli veliko novih sodelovanj z različnimi posamezniki in organizacijami ter postavili dobre temelje za nadaljnje korake. Veseli nas, da se vsi naši projekti razvijajo in rastejo naprej.« – Anja Lazar, IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora
Razpis in dodeljena sredstva so služila kot sprožilec za nove ideje, angažiranje nevladnih organizacij, skupnosti in posameznikov. Vložen trud, ure in končni rezultati pa so daleč presegli finančne vrednosti projektov. V odsotnosti sistemskih razpisov, ki bi dajali možnost tudi manjšim organizacijam, dokazujemo, da so tovrstni razpisi izredno koristni in angažirajo ustvarjalnost članic mreže.
»Ti projekti delujejo tudi kot protiutež prevladujočemu pesimizmu, ki ga povzročajo globalni okoljski izzivi, saj konkretno demonstrirajo, kako je možno na lokalni ravni spreminjati svet. Ko ljudem omogočijo, da vidijo in izkusijo pozitivne učinke manjših akcij, dajejo zgled, kako lahko posamezniki in skupnosti prevzamejo pobudo in dejavno prispevajo k oblikovanju svetlejših prihodnosti, ki nas ne navdajo s tesnobo in obupom.« – Hana Hawlina
Ob zaključku trenutno serije Podnebnih akcij je izšla tudi publikacija. Vabljeni k prebiranju!
