V začetku leta je tedaj še Ministrstvo za okolje in prostor dalo v javno razpravo predlog novega Pravilnika o pomembnejših dosežkih in merilih za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja. Ta pravilnik naj bi nadomestil sedaj veljavnega, ki velja od leta 2014. Od tedaj se je že marsikaj spremenilo – interventni covid zakoni so imeli ambicijo otežiti pridobivanje statusa delovanja NVO v javnem interesu in s tem zožiti njihovo možnost vstopa v upravne in sodne postopke varstva okolja in narave. Z amandmajem v zadnji fazi zakonodajnega postopka je bil spremenjen tudi Zakon o ohranjanju narave (137. člen) z določitvijo novih formalnih pogojev (s številom članov, plačano članarino, udeležbo na letnih zborih). Zato je kar nekaj NVO na področju ohranjanja narave status izgubilo. Zakonodajalec se je glede teh vsebin tedaj opiral tudi na primerjalni pregled Nevladne organizacije v okoljskih postopkih. Po nastopu nove vlade je bil 137. člen spremenjen in dodatni formalni pogoji odpravljeni. Sporno obdobje pa glede podeljevanja statusov tudi na področju varstva okolja in ohranjanja narave sedaj preiskuje Računsko sodišče v revizijskem postopku. Trenutno ima status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja 27 nevladnih organizacij.
Pravilnik o pomembnejših dosežkih za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na določenem področju mora sprejeti vsako ministrstvo na podlagi petega odstavka 6. člena Zakona o nevladnih organizacij, ki določa splošne pogoje za pridobitev status delovanja v javnem interesu. Predlog pravilnika ohranja navajanje nabora različnih dejavnosti, ki jih priznava kot izpolnjevanje pogoja za status, izvesti pa mora vsaj 21 dejavnosti v koledarskem letu in najmanj 7 aktivnosti po posamezni vrsti dejavnosti. V okviru Mreže za prostor smo v pripombah predlagali, da se nabor aktivnosti dopolni še s splošno aktivnostjo, ki lahko pomembno prispeva k varstvu okolja, kot je bilo tudi doslej. Prav tako naj se kot objave štejejo tudi objave strokovnih prispevkov in analiz na spletnih straneh. Predvsem pa naj se pri številčni opredelitvi aktivnosti to ne zamejuje na posamezne aktivnosti, temveč upošteva vse aktivnosti, saj na nekatere aktivnosti NVO ne morejo vplivati, da bi dosegle ustrezno število aktivnosti (npr. podajanje pripomb na predpise je odvisno od tega, katere predpise dajo ministrstva v javno obravnavo). Tako bi bil pravilnik primerljiv tudi z drugimi podobnimi pravilniki.
Pripombe Mreže za prostor na osnutek pravilnika si lahko ogledate tukaj.
—
Foto: Nina Plevnik, IPoP (CC BY-NC 4.0)
