Po več letih je Ministrstvo za naravne vire in prostor v obravnavo Vladi poslalo predlog Strategije prostorskega razvoja Slovenije – Predlog Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja 2050 (SPRS). Strategijo prostorskega razvoja bo sprejel Državni zbor. Strategija je v pripravi že od leta 2015, v javni razpravi je bila v začetku leta 2020 (spletna stran procesa priprave), nadomestila bo še veljavno Strategijo prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004.
Strategija prostorskega razvoja države je posredno povezana tudi z njenim najpomembnejšim podnebnim programom – Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN). Tudi tega je treba do sredine leta 2024 prenoviti glede na ugotovitve o izvajanju (Poročilo o izvajanju NEPN) in glede na nove cilje EU. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je tako pred dnevi predstavilo Scenarij posodobitve NEPN, ki je bil v javni razpravi do 3.5.2023 v obliki spletne ankete. Okvirno NEPN predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 za vsaj 27 – 30 % glede na leto 2005 z naslednjimi sektorskimi cilji:
- Promet (+ 5 %);
- Široka raba (– 76 %);
- Kmetijstvo (– 6 %);
- Ravnanje z odpadki (– 65 %);
- Industrija (– 46 %);
- Energetika (– 52 %).
V stavbah naj bi se emisije TGP zmanjšale za vsaj 70 %. Pomemben cilj je povečanje pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE). Glede na veljavni NEPN (vsaj 27%) se predvideva povečanje cilja na vsaj 30 do 35% delež OVE v končni rabi energije do 2030 glede na 2005. Glede na zaostanek Slovenije pri doseganju tega cilja v preteklem desetletju in večje ambicije na ravni EU, kjer je bil prejšnji teden dosežen dogovor za skupni delež povečanja OVE na 42,5% v istem obdobju, je ambicija povečevanja deleža OVE v Sloveniji razumljiva.
Ker pa je OVE treba umestiti v prostor, se na tej točki NEPN in SPRS srečata. Na podlagi 71. in 74. člena Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) predvideva možnost sprejetja tematskih ali regionalnih akcijskih programov, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za prostor (MNVP). Enega od programov lahko kmalu pričakujemo, ker predlog Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUOVE), ki je trenutno tudi v obravnavi na Vladi, predvideva sprejem tematskega akcijskega programa za izvajanje SPRS. Skladno s tem Vlada določi potencialna prednostna območja za umestitev fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav v prostor ter usmeritve in ukrepe za njihovo prostorsko izvedbeno načrtovanje (ZUOVE, 5. člen).
Kot strokovna podlaga za pripravo tega akcijskega programa bo služilo končno poročilo projekta RES Slovenija, v okviru katerega je Slovenija s tehnično pomočjo Komisije izdelala celovito analizo in pregled nadaljnjega potenciala rabe OVE za proizvodnjo električne energije z upoštevanjem ranljivosti okolja in zavarovanih vrst in habitatov, območij Natura 2000 in z drugimi režimi zavarovanih območij. Na predstavitvi osnutka končnega poročila projekta RES Slovenija smo izvedeli, da bi lahko delež OVE z umeščanjem novih objektov OVE (vetrne, sončne, hidro) na območja brez tveganja dosegel skoraj 25 %, z umeščanjem na območja s tveganjem pa do 34 %. Predvidoma bo konec maja 2023 objavljeno končno poročilo projekta s kartografskimi prikazi. Ker je poročilo pripravljeno na presek stanja sredi leta 2022, bo za potrebe priprave tematskega akcijskega programa na osnovi nove SPRS predvidoma še posodobljeno.
Zakon o urejanju prostora predvideva, da vlada tematski akcijski program za izvajanje SPRS sprejme po pridobitvi mnenja Komisije za prostorski razvoj (ZureP-3, 74. člen). Komisija vlade za prostorski razvoj, čeprav je v zakonu kot stalno delovno telo vlade predvidena že od junija 2018, do danes še ni bila imenovana in odpira se vprašanje, kako bo lahko upoštevano njeno mnenje za sprejem tematskega akcijskega programa za umeščanje objektov OVE v prostor. Po predlogu ZUOVE bo akcijski program pripravilo ministrstvo, pristojno za prostor (MNVP), v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo (MOPE), sprejela pa ga bo Vlada. Komisija vlade za prostorski razvoj naj bi na medresorski ravni zagotavljala usklajenost in upoštevanje ciljev urejanja prostora in strategije prostorskega razvoja Slovenije, zakon ji nalaga še druge strokovne naloge. Institut Komisije za prostorski razvoj je bil uveden z ZUreP-2 kot nujno potrebno medsektorsko vladno telo za strokovno usklajevanje v procesih urejanja prostora, ki so v bistvu izrazito horizontalna in nadsektorska tema. Z delovanjem bi Komisija za prostorski razvoj morala začeti v treh mesecih po uveljavitvi zakona leta 2018. Kljub temu v skoraj petih letih še nobeden od ministrov za prostor ni spodbudil imenovanje takega delovnega telesa. V tem duhu tudi predlog ZUOVE specifično za pripravo tega tematskega akcijskega programa ne predvideva, da bi bilo treba za njegov sprejem pridobiti mnenje Komisije za prostorski razvoj, pač pa predvideva, da »ministrstvo, pristojno za prostor, za pripravo akcijskega načrta imenuje projektno skupino, ki je pristojna za usklajevanje različnih interesov v prostoru«.
Enako usodo kot Komisija za prostorski razvoj deli tudi Prostorski svet, ki je v zakonu od leta 2018 opredeljen kot strokovni posvetovalni organ, ki podpira delo Komisije za prostor in ministra. Zato ni veliko možnosti, da bi se delo ministrstva za prostor v bližnji prihodnosti sistemsko oprlo na nove vrste delovnih organov na politični in strokovni ravni. To glede na projektno skupino, predvideno v ZUOVE, ne pomeni, da se prostor za nove oblike sodelovanja nujno zapira, ampak bolj priča o tem, da formalno predpisane oblike delovanja niso nujno najboljši možen način vodenja učinkovitih procesov urejanja prostora.
Odziv Mreže za prostor v javni razpravi prenove NEPN najdete tukaj. Ob tem smo skupaj s Plan B za Slovenijo, mrežo nevladnih organizacij za trajnostni razvoj pripraviti tudi dodatne predloge in komentarje, katere lahko najdete tukaj.
—
Foto: Cassia Friello na Pixabay
