Zakon o celostnem prometnem načrtovanju, ki velja od konca oktobra 2022, je določil tudi posebno ureditev za nevladne organizacije. Določil je, da lahko nevladne organizacije pridobijo status delovanja v javnem interesu tudi na področju trajnostne mobilnosti. Izpolnjevati morajo pogoje, ki jih določa 6. člen Zakona o nevladnih organizacijah in delovati vsaj na enem od področij trajnostne mobilnosti. Podrobnejše pogoje o izkazovanju izpolnjevanja slednjega pogoja določajo področni pravilniki.
Tako je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo dalo v javno razpravo Pravilnik o določitvi kriterijev za podelitev statusa NVO v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti, na katerega je možno podati pripombe in komentarje do 8. 4. 2024.
Pravilnik opredeljuje področje trajnostne mobilnosti, ki
… pomeni premikanje oseb na trajnostni način, kar vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega prevoza, vozila s pogonom na alternativna goriva in druge oblike mobilnosti, ki manj obremenjujejo okolje (deljenje avtomobila, sopotništvo, ipd). Poudarek je na omejevanju osebnega motornega prometa in porabe energije, zmanjševanju ogljičnega odtisa in onesnaževanja ter spodbujanju trajnostnih potovalnih načinov z uporabo obnovljivih virov energije.
Področje trajnostne mobilnosti je razdeljeno na podpodročja, ki se nanašajo na javni potniški promet, hojo, kolesarjenje, druge oblike mobilnosti, ki manj obremenjujejo okolje (npr. sopotništvo) in področje infrastrukture za alternativna goriva in rabe alternativnih goriv v prometu.
Status delovanja v javnem interesu lahko pridobi NVO, ki deluje na področjih, ki so kot pomembna opredeljena v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa za obdobje do leta 2030, Strategiji razvoja Slovenije 2030 in Strategiji razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030. Predlog pravilnika našteva tudi vrste aktivnosti, ki lahko štejejo za izkazovanje pomembnejših dosežkov.
Nevladne organizacije, ki pridobijo status delovanja v javnem interesu imajo ob tem, da je prepoznano njeno delovanje v splošno korist, tudi nekaj konkretnih pravic, kot so:
- pravica do pridobitve 1 % dohodnine od davčnih zavezancev;
- dodatne točke pri javnih razpisih za nevladne organizacije;
- možnost brezplačne uporabe prostorov v lasti države ali občine pod določenimi pogoji;
- pravica do brezplačne pravne pomoči v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene;
- višja kvota dovoljenih ur občasnega ali začasnega dela upokojencev.
Na nekaterih področjih imajo NVO, ki delujejo v javnem interesu, tudi določene pravice v postopkih odločanja (okolje, narava). To ne valja za NVO s področja trajnostne mobilnosti. Vendar pa Zakon o celostnem prometnem načrtovanju tem organizacijam vseeno daje tudi vsebinsko vlogo – ministrstvo, pristojno za prometno politiko (trenutno je to Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) lahko glede projektov, ki jih sofinancira država, od občine zahteva, da pridobi mnenje nevladne organizacije v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti glede vprašanj, povezanih s področjem in območjem njenega delovanja.
Organizacija, ki pridobi status delovanja v javnem interesu mora ves čas delovati v splošno korist in o tem vsaki dve leti tudi poročati pristojnemu ministrstvu.
S sprejemom pravilnika in ureditvijo statusa v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti se bo podprlo to, za blaženje podnebnih sprememb izredno pomembno področje in pričakovano okrepilo delovanje nevladnih organizacij. Te so že dolgo povezane v Koalicijo za trajnostno prometno politiko, ki je aktiven deležnik na področju trajnostne mobilnosti.
Pripombe KTPP v okviru Mreže za prostor in mreže Plan B za Slovenijo si lahko ogledate tukaj.
—
Foto: camilo jimenez na Unsplash
