e-seminar
Urejanje prostora je pomembno orodje za prevajanje strateških namer in dogovorov v načrtovalske podlage, ki prispevajo k preusmerjanju družbe v trajnostno naravnan vzdržni razvoj družbe. Urejanje prostora tako ni samo »tehnično« risanje podlag za izdajo gradbenega dovoljenja, pač pa se morajo skozi ta proces ustvarjati podlage za uresničenje najvišjih strateških programov, kot je na primer aktualna agenda Združenih narodov Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.
Dogovorjenih 17 točk tega globalnega dokumenta se sicer ne nanašajo neposredno na urejanje prostora ali prostorsko načrtovanje, toda dejstvo naraščajoče urbanizacije življenja prebivalcev po eni strani ter potreba po preusmeritvi izkoriščanja naravnih virov na vzdržno raven se odvija na polju urejanja prostora. To je zato lahko in pravzaprav mora biti generator preusmerjanja družbe k novim praksam. Tako pomembni strateški dokumenti na EU in nacionalni ravni usmerjajo udejanjanje strateških namer tudi skozi prostorsko načrtovanje:
- Urbana agenda med prednostne teme uvršča trajnostno rabo prostora in sonaravne rešitve,
- praktično vsi cilji Sedmega okoljskega programa EU »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« terjajo dobro podporo v trajnostnem prostorskem načrtovanju;
- Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z akcijskim načrtom, ki poudarja ključno trajnostno rabo prostora, tako usmerjeno prostorsko načrtovanje pa kot pomembno podporo spremembam potrošniških ravnanj (pr. tudi mobilnostnih načrtov) ter trajnostnemu upravljanju z viri (pri tem je prostor pomemben, a omejen vir);
- Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 poudarja med ključnimi orodji za zmanjševanje emisij v prometu in za večjo energetsko učinkovitost trajnostno prostorsko načrtovanje.
Še bolj pomembno je načrtovanje za ustrezno prilagajanje hitro naraščajočim neugodnim učinkom podnebnih sprememb. Na te izzive leta 2004 sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije , ki je krovni strateški dokument urejanja prostora, ne more več odgovarjati. Pripravlja se nova strategija , vendar pa bi po svoji vsebini dejansko morala biti komplementarni del Strategije razvoja Slovenije, ki pa je nimamo.
Poleg Strategije prostorskega razvoja Slovenije imamo tudi v letu 2004 na strateški ravni urejanja prostora bolj zavezujočo Uredbo o prostorskem redu Slovenije. Sprejet je bila n podlagi prvotnega Zakona o urejanju prostora. To je predpis, ki zelo dobro določa pravila urejanja prostora, ki naj se odrazijo v prostorskem načrtovanju, vendar pa ne sankcionira nespoštovanja določil, zato ne dosega svojega namena. Dejansko pa hitro spreminjajoča se družba in učinki okoljskih sprememb terjajo tudi posodobitev vsebine. Prostorski red, kot predpis, ki ureja temeljna pravila urejanja prostora predvideva tudi novi Zakon o urejanju prostora.
Ko torej uporabljamo predpise prostorskega načrtovanja, jih moramo uporabljati v duhu navedenih ter morebitnih drugih relevantnih strateških dokumentov. Tako Poročilo o stanju okolja 2017 izrecno poudarja, da se v prostorskem načrtovanju z določanjem namenske rabe prostora omogoča temelj družbenega in gospodarskega razvoja.
Avtorica: Senka Šifkovič Vrbica
