Presoje predpisov na okolje, prostor, naravo so v predlogih predpisov, ki jih obravnavata vlada in Državni zbor, slabo predstavljene ali jih celo ni. Vlada je konec avgusta potrdila Metodologijo za presojo posledic predpisov na različna družbena področja, ki vključuje tudi vidike pomembne za presojo učinkov na okolje, prostorske in varstvene vidike, tako tudi podnebne spremembe. Metodologija bo aplikativno podprta v novem informacijskem sistemu za pripravo predpisov MOPED (Modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov), ki ga vzpostavlja Služba vlade za zakonodajo. Ključno za izboljšanje prakse pa bo, da vlada dosledno v obravnavo ne bo sprejela gradiv brez ustrezne ocene vplivov.
Resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je Državni zbor sprejel že leta 2009, pripravo predpisov usmerja, poleg v potrebne ocene stanja in opredelitve jasnih ciljev, tudi v utemeljitev presoje posledic sprejema predpisa. Kljub temu, da že Poslovnik Vlade (in njegova Navodilo za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije številka 10), pa tudi Priročnik za izvajanje presoje posledic predpisov in politik Ministrstva za javno upravo iz leta 2011, se te vsebine v okviru predlogov predpisov le redko predstavijo skladno z navedenimi priporočili. Razlog za tako stanje so na podlagi opravljene analize po državah članicah EU pomanjkljive oziroma manjkajoče metodologije priprav ocen učinkov za posamezno področje, ki so podlaga za pripravo učinkovitih in poglobljenih analiz. Slovenijo je na to posebej opozorila OECD, pa tudi revizija Računskega sodišča Ali v Sloveniji preverjamo učinke predlaganih predpisov na družbo (2021), ugotavlja, da je bila vlada glede tega le delno učinkovita. Revizija je poudarila, da »učinkovito sprejemanje predpisov pomeni, da so s predpisi urejene samo zadeve, ki jih ni mogoče urediti na bolj ustrezen način, in da se ob sprejemanju predpisov premislijo vse posredne in neposredne posledice, ki naj bi jih sprejetje predpisa povzročilo, oziroma da gre za takšno pripravo, sprejemanje in spremljanje predpisov, ki omogoča doseganje ciljev, ki so si jih pristojni organi postavili na tem področju.«
Metodologija v oceno vplivov na okolje vključuje tudi oceno vplivov na podnebje in učinke na odpornost prostora in prilagajanje na podnebne spremembe (str. 44 do 72). Nadalje posamezne presoje razdela v okviru vprašanj s podvprašanji in pojasnili, tudi pojasnili ključnih pojmov (za presojo glede podnebnih sprememb vprašanje 23, 24 in 36). Če bodo javni uslužbenci tudi ustrezno usposobljeni za izvajanje te metodologije, bo njeno dosledno spoštovanje pri pripravi predpisov lahko pomembno izboljšalo presoje vplivov na podnebje in druge vidike okolja in prostora. Primerno pa je, da se ta ocena in premislek opravi v zgodnji fazi priprave predpisa, saj lahko ocena pokaže, da predvideni predpis ni sprejemljiv zaradi bodisi svojih negativnih vplivov oziroma zato, ker v svojih učinkih nasprotuje doseganju podnebnih in drugih okoljskih ciljev.
—
Foto: Pixabay
