Varstvo zelenih površin in dreves v občinskih prostorskih načrtih

S šestim, v okviru serije webinarjev za zagovorništvo, smo zaokrožili pouk od sistemskega urejanja prostora do strategij zagovorniških aktivnosti v lokalnem prostoru. Za kvaliteto bivanja so v tem odločilne zelene površine in drevesa, ki v zaostrovanju podnebnih razmer pridobivajo na pomenu in je njihovo zagotavljanje, varstvo in dobro upravljanje v našem skupnem interesu. Občine imajo pri tem pomembno vlogo, njihovo varstvo pa mora biti tudi v rokah prebivalcev. Ti imajo pravico odločati o svojem življenjskem okolju, biti zanj zaskrbljeni in ga tudi varovati.

Uvodoma je mag. Senka Šifkovič iz IPoP predstavila razpon lokalnih ureditev, na katere se lahko usmerjajo zagovorniške aktivnosti prebivalcev, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij. Občina izvaja svoje suverene pristojnosti na svojem območju v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, tako, da načrtuje svoj prostorski razvoj, sprejema splošne akte, določa prekrške in denarne kazni za prekrške za kršitve njenih predpisov ter opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad njihovim izvajanjem. Zagotavljanje zelenih površin je tako primerno stvar občinskih prostorskih načrtov (odlok o občinskem prostorskem načrtu, odlok o podrobnem prostorskem načrtu, odlok o enotni podobi naselij in krajine), vendar  so pomembni tudi odloki o izvajanju obvezne javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, kamor sodijo tudi zelene površine, nekatere občine pa imajo še posebne odloke o urejanju zelenih površin. Dober zgled občinskega odloka, ki zahteva določeno strokovnost za ravnanje z zelenimi površinami, zahteva dovoljenja za posek dreves in določa tudi globe za kršitve teh pravil, je Odlok o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v občini Krško (glej 63. in 64. člen).

Občina mora po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) v svojih prostorskih načrtih zagotavljati zadosti zelenih površin in vzpostavljati in ohranjati ustrezno razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Uresničevanje teh temeljnih usmeritev spremljamo in uveljavljamo predvsem v javnih razpravah postopkov prostorskega načrtovanja, pri čemer moramo biti pozorni na:

  • občinski prostorski načrt (OPN), jer občina vključi javnost že v pripravo osnutka OPN ter ji omogoči predložitev predlogov , na objavljeni osnutek OPN in okoljskega poročila v okviru celovite presoje vplivov na okolje pa javnost lahko podaja pripombe v roku 30 dni;
  • sprememba OPN, kjer je postopek enak, kot za sprejem OPN, lahko pa je tudi kratek postopek sprememb, ki se lahko uporabi v določenih primerih, javna razprava pa traja samo 15 dni;
  • sprejem in sprememba občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki omogoča tudi spremembo namenske rabe brez predhodne spremembe OPN (za umestitev naprav za obnovljive vire energije in na obstoječih stavbnih zemljiščih zaradi izvedbe občinskega razvojnega programa ali drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom) in se izvede enako kot postopek OPN, kar velja tudi za kratek postopek sprememb;
  • postopek lokacijske preveritve terja posebno pozornost, saj omogoča dovoljevanje odstopanja od OPN in v določenih primerih spremembo obsega stavbnega zemljišča za posamične poselitve – v tem postopku javna razprava traja samo 15 dni;
  • Odlok o urejenosti naselij in krajine pa se sprejema po postopku kot velja za druge občinske akte, javna razprava pa mora trajati 30 dni.

V zvezi z lokalnimi prepisi in problemi skupnosti pa imajo prebivalci še nekatere možnosti lokalne samouprave, ki doslej še niso polno zaživele. Po Zakonu o lokalni samoupravi lahko najmanj pet odstotkov volivcev v občini:

  • predlaga županu, da sklice zbor občanov, ki ga ta mora sklicati (45. člen);
  • predlaga občinskemu svetu razpis referenduma, ki ga ta mora sklicati (46. člen);
  • zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov (48. člen).

Dr. Petra Vertelj Nared, LUZ d.d. je na primeru OPN MOL predstavila, kje najdemo vsebine o zelenih površinah v tekstualnem in grafičnem delu občinskih prostorskih načrtov. Te vsebine temeljijo predvsem na Uredbi o prostorskem redu Slovenije, ki podaja usmeritve za načrtovanje zelenih površin (95. člen), prostorski red pa pomembno dopolnjujejo priročniki (Zeleni sistemi v mestih in naseljih, Ozelenitev streh in vertikalnih površin). Za komentiranje v javnih razpravah so zelo pomembni tekstualni deli OPN, kjer so dokaj podrobno določeni pogoji v zvezi z zelenimi površinami.

Kako pomembna je vloga nevladnih organizacij pri komunikaciji vsebin povezanih z varstvom zelenih površin in dreves v javnosti je na koncu predstavila in poudarila Urška Jurman iz KUD obrat. Gre za zemljišče mirujoče gradbene jame, na katerem je zadnjih deset let, kot začasna raba po pogodbi z Mestno občino Ljubljana obstajal skupnostni vrt Onkraj gradbišča. Izvedelo se je, da namerava občina sedaj to zemljišče, ki na namenjeno stanovanjski gradnjam prodati. S tem se bo začasna raba zaključila, vendar pa je na lokaciji v teh letih zraslo veliko dreves, katerih funkcija je za sosesko pomembna. KUD obrat je videl priložnost za komunikacijo o tem tudi ob priliki sprememb OPN MOL. Ob mentorski pomoči in podpori Mreže za prostor so pripravili pripombe v zvezi z dotično lokacijo in na Mol naslovili predlog, da zemljišča ne proda ter ga ohrani kot zelene površine za sosesko, ali pa podrejeno nameni gradnji Stanovanjskega sklada, ki naj pri tem upošteva oziroma prenese skupnostne in zelene komponente skupnostnega vrta. MOL je prisluhnil slednjemu predlogu in se pobudo odzval z vabilom KUDu Obrat, da poda morebitne predloge v okviru javnega natečaja, ki ga pripravlja javni stanovanjski sklad, ki bo na tej lokaciji gradil stanovanja.

V razpravi smo si bili edini, da o teh vsebinah potrebno veliko komunikacije med deležniki, da ta ni vedno enostavna, vendar je edina pot zagotavljanju zdravega življenjskega okolja v mestih.


Webinar je namenjen članicam Mreže za prostor in drugim nevladnim organizacijam, ki se srečujejo s problematiko urejanja prostora in varstva okolja.  Podnebni program financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tem dogodku, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev.

 

 

 

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close