V petek, 24. marca 2023, je v Sindikalni dvorani Elektra Ljubljana potekal Idejni zajtrk članic mreže za prostor. Dogodek je del razpisa za podporo projektov članic, ki jih imenujemo Podnebne akcije. Z njimi članice odpirajo in razvijajo teme na področju trajnostnega urejanja prostora, podnebnih sprememb in opolnomočenih skupnosti. Po treh sezonah uspešno izvedenih projektov je tokrat potekal zadnji razpis v okviru trenutnega Podnebnega programa Mreže za prostor. Na zajtrku se je zbralo 9 članic, ki smo imele priložnost prisluhniti naslednjim 7 projektnim predlogom naših sočlanic.
Društvo Organizacija za participatorno družbo je predstavilo idejo mini urbane drevesnice. Idejo so dobili po tem, ko so se ob preteklih izvedenih Podnebnih akcijah (Mini urbani Miyawaki gozdiček in Revitalizacija Radvanjskega potoka) soočili s problemom dobave majhnih avtohtonih sadik dreves, ki bi bile prilagojene na okolje, v katere bodo posajene. Ker so ugotovili, da je te sadike težko dobiti in predstavljajo velik strošek, so se odločili za pilotno vzgojitev avtohtonih vrst sadik dreves in grmovnic v visoki gredi. Sadike bodo nato lahko uporabili za svoje akcije urbanih zasaditev in jih ponudili drugim pobudam, ki razmišljajo o podobnih akcijah v svojih okoljih.
V okviru KD Prostorož želijo organizirati delavnice za članice Mreže za prostor o priložnostih in ovirah AI orodij za vključujoče in trajnostno urejanje prostora. V času, ko se različna AI orodja razvijajo z veliko hitrostjo in postajajo vse bolj dostopna širši javnosti je namreč pomembno, da se NVO izobrazijo o možnostih uporabe ter njihovih pasteh. Pomembno je tudi, da se naučijo uporabljati tista orodja, ki lahko koristijo pri delu, predvsem pri trajnostnem urejanju prostora.
Mariborska kolesarska mreža je predstavila idejo o analizi in izboljšanju ključne kolesarske infrastrukture v Mariboru. Na že vzpostavljenih enajstih kolesarskih koridorjih želijo s pomočjo posnetkov identificirati značilnosti kolesarske infrastrukture in kritične točke, ki jim je treba posvetiti pozornosti. Kritične točke bodo kategorizirali glede na nujnost odprave in rezultate predali občini. Svoje aktivnosti bodo podkrepili s komunikacijsko kampanjo in ponovnim zagonom aplikacije Kolesarsko mesto, na zemljevidu katere lahko tudi prebivalci označijo kritične točke, ki so jih prepoznali v svoji okolici.
Društvo Hiša! se s svojo idejo ponovno vrača na mariborska dvorišča. V okviru projekta želijo izbrati dvorišče z angažiranimi prebivalci, ki so pripravljeni na svoje dvorišče vnesti spremembe. Obogateni z znanjem in izkušnjami članic mreže bodo skupaj z uporabniki izbranega dvorišča in strokovnjaki snovali projekt po principih ustvarjanja prostora, participativnega oblikovanja in sonaravne gradnje s ciljem izboljšanja bivalnih pogojev prebivalcev.
Urbanka, pisarna celovite urbane prenove, v katero sta vključeni tudi članici Zavod ZORA in društvo Est=etika, želi vzpodbuditi prebivalce k aktivnemu sodelovanju v skupnosti. Z različnimi metodami (delavnicami, nabiralnikom, uradnimi urami, zemljevidi) bodo zbirali predloge prebivalcev krajevne skupnosti Bršljin za izboljšanje infrastrukture kolesarjev in pešcev v njihovi okolici. Te predloge bodo nato predali krajevni skupnosti Bršljin z namenom povečanja pestrosti projektov, ki jih lahko krajevna skupnost predlaga za izvedbo v naslednjem proračunskem obdobju.
IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora že od začetka delovanja sodeluje z avtonomnim prostorom PLAC. Skupaj z uporabniki prostora, okoliškimi prebivalci, deležniki in strokovnjaki želijo razviti načrt vključujočega snovanja trajnostne soseske. Preko različnih aktivnosti (pogovorov, intervjujev, delavnic, urbanih sprehodov, ipd.) bodo oblikovali in predstavili idejno vizijo soseske, ki bi se lahko realizirala na tem območju in bi bila dober primer aktivne zemljiške politike.
DKAS – Društvo krajinskih arhitektov Slovenije je predstavilo projektno idejo, s katero želijo ozaveščati o pomenu dreves v mestih z aktivacijo strokovne javnosti v smeri izboljšanja sistematičnega upravljanja in načrtovanja (javnih) zelenih površin. Občine sicer razpolagajo z lastnimi evidencami mestnih dreves, a ta večinoma niso javno objavljena in s tem ne zagotavljajo transparentnosti upravljanja, ki bi si jo lokalna skupnost želela.
Vsaki predstavitvi je sledila kratka razprava, kjer so udeleženci podali svoje komentarje in ideje za izboljšanje ter iskanje sinergij med projektnimi predlogi. Nato so članice o predlogih glasovale in podprle prav vse projekte. Koordinator Mreže za prostor je ob tem sporočil, da bo letos, v zadnjem letu izvajanja aktualnega Podnebnega programa, možno nekaj sredstev programa prerazporediti in s tem omogočiti podporo vsem idejnim predlogom, kar so članice pozdravile.
Veselimo se biti del še ene zanimive in zelo pestre sezone Podnebnih akcij, ki bodo kmalu začele s svojimi aktivnostmi!
Foto galerija
Avtorica: Gaja Naja Rojec
