Energetski zakon, krovni zakon za področje energetike v dveh različicah od leta 1999, bo sedaj zamenjal Zakon o energetski politiki. Ta je zadnji del predhodnega Energetskega zakona, ki je bil razdeljen v več področnih energetskih zakonov. Urejal bo temeljna načela energetske politike, ključne dokumente, spodbude na področju energetike in nadalje urejal upravljanje energetske politike, kjer ima ključno vlogo Agencija za energijo. Ureja pa tudi energetsko infrastrukturo skupaj z ukrepi razlastitve in omejevanja lastninske pravice.
Pozdravno je, da je v okviru načela prioritet, poleg ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti, predvidena tudi zmanjšana raba energije, za kar si nevladne organizacije že ves čas prizadevamo. Novo pa je tudi načelo opolnomočenja, po katerem države in lokalne skupnosti vzpostavljajo strukturne pogoje za opolnomočenje državljanov za sodelovanje pri prehodu v podnebno nevtralno družbo, tako glede samooskrbe z energijo, kakor tudi glede energetskih skupnosti. Krovni energetski strateški dokument pa ne bo več energetski koncept, temveč bo to vlogo prevzel Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Ta je sedaj v procesu posodobitve, ki se bo zaključil sredi leta 2024.
Ker bo Zakon o energetski politiki ostal na področju energetike krovni sistemski zakon, menimo, da je pomembno, da poudari pomen sodelovanja javnosti, ne samo v obliki načela, temveč s konkretnejšimi določili. Zato smo med drugim predlagali, da nosilec nameravanega posega za umestitev naprave za proizvodnjo električne energije ali energetske infrastrukture pred začetkom postopkov javnost na razumljiv način seznani z nameravanim posegom, predvidenimi postopki in možnostjo sodelovanja javnosti. Še posebej, ker so danes postopki kompleksni, nepregledni in zapleteni.
Zakon o energetski politiki je bil v javni razpravi zgolj 14 dni. Kratka javna razprava ni skladna z zahtevami 70. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki zahteva za predpise, ki lahko pomembno vlivajo na okolje, vsaj 30 dnevno javno razpravo, pa tudi z Resolucijo o normativni dejavnosti. Je pa tovrstna praksa pogosta, kar kaže števec kršitev Resolucije o normativni dejavnosti, ki ga vodi CNVOS. Kljub temu smo v Mreži za prostor skupaj z mrežo Plan B za Slovenijo uspeli pripraviti skupne pripombe.
Pripombe Mreže za prostor in Mreže Plan B za Slovenijo na osnutek Zakona o energetski politiki najdete tukaj.
—
