Društva lahko zaprosijo za status v javnem interesu na področju prometa, energije in prostora

Dne 31.5.2014 je začel veljati Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju prometa, energije in prostora (Uradni list RS št. 35/2014). Društva, ki delujejo na področju prometa, energije in prostora sedaj lahko zaprosijo pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor za status. Pri tem morajo upoštevati določila Zakona o društvih (30. do 36. člen). Tako je pri pripravi vloge za pridobitev statusa potrebno upoštevati predvsem 30. in 32. člen Zakona o društvih in izkazovati izpolnjevanje vsebinskih pogojev po  3. členu navedenega pravilnika. Poleg tega, da je s tem posameznemu društvu priznano njegovo delovanje v javnem interesu, torej v širšo družbeno korist, status delovanja v javnem interesu omogoča tudi:

Možnost pridobitve donacije 0,5% dohodnine: Zakon o dohodnini v 142. členu določa, da lahko rezident zahteva, da se 0,5% njegove odmerjene dohodnine, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno-koristne namene po tem členu se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Ne štejejo pa med te pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava. Torej je za pridobitev teh sredstev ključen uradno priznan status delovanja v javnem interesu na določenem področju. Na področju varstva okolja sta to status po Zakonu o ohranjanju narave in Zakonu o varstvu okolja. Podrobnejša pravila ureja Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije. Podatke o upravičenih organizacijah Ministrstvu za finance posredujejo sami organi, ki podeljujejo statuse. Seznam upravičencev za vsako leto objavi Vlada RS (sklep za 2014). Davčni zavezanci, ki namenjajo del dohodnine lahko namenijo do 0,5% različnim upravičencem in sicer prek sistema eDavki na spletni strani DURS ali pa pisno zahtevo posredujejo DURSu. Pisna zahteva vsebuje podatke o davčnem zavezancu, ki namenja dohodnino (ime in priimek, naslov ter davčna številka) in navedbo komu namenja dohodnino (naziv organizacije in njena davčna številka) ter koliko (do 0,5%). Ta zahteva velja dokler ministrstvo od davčnega zavezanca ne prejme nove zahteve. Davčni organ nakaže upravičencem naklonjeno dohodnino 20. marca, 20. junija, 20. septembra in 20. decembra na podlagi odločb o odmeri dohodnine in pri tem upošteva veljavne zahteve davčnih zavezancev, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se odmerja dohodnina.

Možnost pridobitve pravice do brezplačne pravne pomoči: Nevladne organizacije, ki imajo priznan status delovanja v javnem interesu imajo na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči možnost pridobiti brezplačno pravno pomoč. Upravičene so namreč nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. V zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči se sicer presoja finančni položaj prosilca kar pa ne velja za nevladne organizacije ter okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek. Tega ni potrebno ugotavljati, če gre za ustavno pritožbo in postopek pred mednarodnim sodiščem, če gre za zatrjevanje kršitve človekovih temeljnih pravic in svoboščin, če so izpolnjeni pogoji za vlaganje takega pravnega sredstva. V okviru brezplačne pravne pomoči bi nevladna organizacija lahko zaprosila predvsem za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet (prvi pravni nasvet je zgolj polurno pravno svetovanje), pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, v zvezi z ustavno pritožbo in pobudo za oceno ustavnosti, postopkom pred mednarodnimi sodišči ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Razen brezplačne pomoči, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, odobrena brezplačna pravna pomoč predstavlja pomoč odvetnika, ki je za upravičenca brezplačen. Niso pa kriti stroški nasprotne stranke v primeru izgube zadeve.

Pri javnih  razpisih za pridobivanju sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, se v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20% vrednosti ostalih meril (36. Člen Zakona o društvih).

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close