Novi krovni zakoni s področja prostora so v javni razpravi

Ministrstvo za okolje in prostor je dalo v javno razpravo tri predpise, ki predstavljajo novo ureditev prostorskega načrtovanja in gradnje. Gre za povsem nov Zakon o urejanju prostora, ki združuje vse obstoječe zakone na področju urejanja prostora in prostorskega načrtovanja, nov Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih.

Zakon o urejanju prostora ponovno izpostavlja prostor kot vrednoto, ki potrebuje celovit razvojni pristop, ter kot nov sistemski zakon ponovno združuje državno in občinsko prostorsko načrtovanja ter ureja mehanizme zemljiške politike. Uvodoma je tako poudarek na sistemskih dokumentih: Strategija prostorskega razvoja (trenutno v pripravi), Zasnove prostorskega razvoja območij, Trajnostne urbane strategije. V procesu prostorskega načrtovanja se povečuje vloga Ministrstva za okolje in prostor, vzpostavlja pa se tudi novo telo Prostorski svet RS, ki usmerja delo v primeru neusklajenosti med deležniki. V okviru državnega načrtovanja je zakon prilagojen tudi Uredbi EU o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (PCI lista objektov). Mesta bodo lahko kot nadomestek OPN izdelala urbanistični načrt, pri OPPN pa je dana večja vloga investitorjem, ki imajo v povezavi z Gradbenim zakonom tudi možnosti izvedbe integralnega postopka (združitev postopka OPPN in gradbenega dovoljenja). Zakon pa določa tudi več možnosti izjemnih širitev stavbnih zemljišč, v smislu neustavnega 29. člena ZPNačrt-B.

Materija dosedanjega Zakona o graditvi objektov se je razdelila na dva zakona, tako, da so regulirani poklici urejeni v posebnem Zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, dovoljevanje gradnje pa ostaja v novem Gradbenem zakonu. Osnutek gradbenega zakona ureja vse posege v prostor, kot jih definira Zakon o urejanju prostora, temeljni cilj zakona pa je zmanjševanje tveganja investicijske namere. Temu po mnenju predlagatelja zakona služi pomoč investitorju, možnost pridobitve predodločbe, manj potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, informatizacija postopkov dovoljevanja. Bistvena sprememba je tudi integracija postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, kot nadomestek podrobnejšega prostorskega načrtovanja pa tudi integriran postopek izdaje gradbenega dovoljenja in načrtovanja. Obstaja možnost skrajšanega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, krepi pa se vloga občin ter večja vloga in odgovornost udeležencev postoka ter pristojnih inšpekcij. Zakon pa ureja tudi legalizacijo nedovoljenih gradenj.

Mreža za prostor se je v preteklosti v postopku priprave predpisov, ki ga je vodilo ministrstvo od konca leta 2013, osredotočala predvsem na boljše vključevanje in upoštevanje javnosti in nevladnih organizacij pri prostorskem načrtovanju, glede česar je že v letu 2012 podala ustrezne zakonodajne pobude. Te so se predvsem nanašale:

  • na zgodnejše in boljše vključevanje javnosti pri prostorskem (predvsem občinskem) načrtovanju,
  • večje upoštevanje predlogov organizirane javnosti nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu ter neformalno organizirane skupine prebivalcev (podpora najmanj 30 prebivalcev);
  • ureditev statusa nevladnih organizacij v javnem interesu na področju urejanja prostora in njihovih pravic;
  • na uvedbo učinkovitih pravnih sredstev na področju prostorskega načrtovanja.

V zvezi z Gradbenim zakonom je Mreža za prostor tekom priprave zakona podala nekaj predlogov, ki so se nanašali na konkretno problematiko (problem zapuščenih stavb, možnost uporabnih dovoljenj za začasno rabo, varstvo kulturne dediščine v inšpekcijskem postopku rušenja, ponovna uvedba javnih arhitekturnih natečajev), kritična pa je bila tudi do legalizacije nedovoljenih gradenj v fazi, ko se je to želelo urejati s posebnim zakonom.

Menimo, da so celovit, razvojno usmerjen pristop k urejanju prostora na eni strani, ter poenostavitve postopkov dovoljevanja gradenj na drugi strani, nadvse dobrodošli in v tem smislu tudi vredni pohvale. Vendar pa je potrebno v javni razpravi predlagane rešitve dobro pretehtati v smislu posledic, ki jih prinašajo, pri čemer bomo v okviru Mreže za prostor posebno pozornost posvetili:

  • vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za trajnostno urejanje prostora, vključno s privilegiranjem obnove pred novogradnjo;
  • upoštevanju predlogov glede zgodnjega in učinkovitega vključevanja javnosti v postopke urejanja prostora, komuniciranja in upoštevanja podanih predlogov v smislu standardov 6. člena Aarhuške konvencije;
  • okrepitvi vloge nevladnih organizacij, predvsem tistih s statusom v javnem interesu, ki so lahko nosilec pomembnega strokovnega vsebinskega prispevka pri urejanju prostora, pa tudi večjih skupin prebivalcev, ki so vsi nosilec glasu, ki presega glas posameznika;
  • vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov nadzora zakonitosti in skladnosti s prostorskim razvojem Slovenije ter njenih regij in pravnih sredstev na področju prostorskega načrtovanja;
  • jasnosti in preglednosti sistema prostorskega načrtovanja, ki je praktično uporaben in bo postopno prispeval k poenotenju občinskih prostorskih načrtov v duhu enotnega prostorskega razvoja Slovenije – k čemur pa ne bo prispevalo normiranje izjemnih širitev stavbnih zemljišč;
  • nadzornim mehanizmom nad gradnjami in učinkovitosti inšpekcijskih postopkov, pri čemer ni dovolj normativna ureditev, če temu ne sledi ustrezna okrepitev pristojnih organov za izvajanje zakona;
  • možnostim zainteresiranih ali prizadetih, da sodelujejo v postopkih na podlagi pravočasne seznanitve, tako da lahko zaščitijo legitimne interese na en strani in da je čim manjša možnost zlorab teh mehanizmov;
  • ureditvi »legalizacij« nedovoljenih gradenj, predvsem v smislu kritične presoje poštenosti predvidene ureditve – koliko je ureditev »poštena« glede na tisto skupino prebivalcev, ki pravni red spoštuje.

Posebno pozornost pa je potrebno nameniti presoji ustreznosti varovanja interesov varstva okolja v postopku prostorskega načrtovanja in graditve, s čimer so povezane tudi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki je že bil v javni razpravi, trenutno pa je v medresorskem usklajevanju. Ena izmed zaskrbljujočih sprememb je ta, da okoljevarstveno dovoljenje ne bo več potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja, temveč pred zagonom obratovanja, kar pomeni, da se premešča faza pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, iz faze pred izdajo gradbenega dovoljenja na fazo po izdaji tega, oziroma pred zagonom obratovanja. Temu so okoljske nevladne organizacije že nasprotovale.

Mreža za prostor vabi nevladne organizacije in zainteresirane na javno razpravo o predlogu Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona dne 13.1.2016 ob 14. uri v prostorih IPoP, Tržaška 2, Ljubljana (2. nadstropje).

Senka Vrbica, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close