V okviru Mreže za prostor smo pripravili osnutek Priporočil za delovanje organizacij civilne družbe na področju urejanja prostora. Gre za nabor priporočenih ravnanj, s katerimi lahko organizacije civilne družbe s svoje strani še prispevajo k izboljšanju sodelovanja in povečanju svojega vpliva pri urejanju prostora. Na področju urejanja prostora, predvsem pri občinskem prostorskem načrtovanju, sodelovanje javnosti ni ustrezno urejeno – ni dovolj zgodnje in vsebinsko. Ker na tem področju ni pravnih sredstev (razen pred Ustavnim sodiščem) je zato s strani javne uprave tudi praviloma zgolj formalno v obsegu minimalnega izpolnjevanja zakonskih zahtev.
Kljub temu, da je glede boljšega vključevanja javnosti potrebno na strani normativne ureditve in ravnanj oblastnih organov še veliko storiti (za kar si Mreža za prostor prizadeva), pa je tudi na segmentu ravnanja organizacij civilne družbe možno ravnanja, h katerim naj bi organizacije civilne družbe težile, izboljšati. Poleg priporočil smo pripravili tudi priročnik za organizacije civilne družbe na področju urejanja prostora, s katerim si bo vsak lahko pomagal ugotoviti, kje v postopkih se nahaja in kakšne so možnosti glede sodelovanja in pravnih sredstev. Priročnik bo objavljen na spletni strani Mreže za prostor.
Vse zainteresirane vabimo, da podajo predloge in pripombe do 28.5.2014 na naslov senka.sifkovic.vrbica@pic.si ter se udeležijo javne obravnave pripomb dne 29.5.2014 ob 14. uri na IPoP (Tržaška 2, Ljubljana v 2. nadstropju).
Osnutek za razpravo
Priporočila za delovanje organizacij civilne družbe na področju urejanja prostora
Ta priporočila vsebujejo usmeritve za ravnanja organizirane civilne družbe (nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, lokalnih pobud) na področju urejanje prostora s ciljem dviga kakovosti bivanja v prostoru ob čim večjem varstvu naravnega kapitala, vpeljavi trajnostnega in participativnega prostorskega načrtovanja ter doseganja čim višjega nivoja usklajenosti interesov vseh deležnikov pri posegih v prostor. Ta priporočila podpirajo nevladne organizacije Mreže za prostor.
1. Priporoča se organizirano delovanje, kar pomeni:
– povezovanje javnosti v civilne iniciative, lokalne pobude ali katere od statusnih oblik nevladnih organizacij (društva, zavodi, ustanove, nepridobitne zadruge);
– pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in/ali urejanja prostora, če nevladna organizacija za to izpolnjujejo predpisane pogoje;
– iskanje strokovne podpore pri drugih nevladnih organizacijah in institucijah, če organizacija nima lastnih strokovnjakov;
– prizadevanje za povezovanje z drugim organizacijami civilne družbe pri svojem delovanju in/ali zastopanju določenih interesov;
– strateško in operativno načrtovanje delovanja.
2. Priporoča se pridobivanje čim večje legitimnosti, kar pomeni:
– delovanje, ki ni usmerjeno zgolj v zasledovanje individualnih interesov enega ali nekaj posameznikov, temveč širše podprtih interesov oziroma zasledovanja javnega interesa (dobrobit širše skupnosti);
– da stališča, ki jih zastopajo lokalne pobude, uživajo čim večjo stopnjo konsenza med lokalnim prebivalstvom;
– iskanje podpore med organizacijami civilne družbe.
3. Priporoča se vodenje učinkovitega, odgovornega in transparentnega dialoga z organi oblasti, kar pomeni:
– jasno, razločno, odgovorno in spoštljivo izražanje stališč, ki ne vsebujejo sovražnega govora, poniževanja, elementov diskriminacije, itd;
– naj bodo stališča podprta s strokovnimi argumenti in v ustrezni obliki, če se ta zahteva;
– spoštovanje varstva osebnih podatkov pri izražanju stališč v skladu z veljavnimi predpisi;
– konstruktiven dialog usmerjen tudi v iskanje alternativnih sprejemljivih rešitev;
– pravočasno podajanje stališč;
– sodelovanje z drugimi deležniki v procesu z namenom iskanja sprejemljive rešitve;
– odzivanje na tematike, ki zadevajo cilje delovanja predvsem nevladnih organizacij, vključno z odzivanjem na vabila ali javne pozive oblastnih organov;
– samoiniciativnost pri iskanju primerne komunikacije z oblastnimi organi;
– uporabo tudi pravnih sredstev in drugih oblik pravnega varstva;
– iskanje informacij in pomoči pri strokovnih nevladnih organizacijah;
– medsebojno delitev informacij in strokovne pomoči;
– preglednost delovanja.
4. Priporoča se trajnostno naravnano delovanje, ki spodbuja participativne procese, kar pomeni:
– zavzemanje za uveljavitev elementov trajnostnega urejanja prostora, kot so npr.: varovanje prostora kot vrednote, prenova namesto gradnje, izogibanje razpršeni gradnji, energetska učinkovitost objektov, trajnostna mobilnost, varstvo okolja in naravnega kapitala;
– aktivno prizadevanje za vpeljavo participativnih procesov nacionalnega, regionalnega in lokalnega urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter z njimi povezanih okoljskih postopkov;
– prizadevanje za oblikovanje dobrih partricipativnih praks na področju urejanja prostora.