Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je dne 10.2.2014 objavilo osnutek Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. To je trenutno glavni strateški dokument v RS, ki bo podlaga za ukrepe dejanskega zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji. Dokument je v javni obravnavi do 12.3.2014.
V obdobju 2009 do 2012 je (ukinjena) Služba Vlade za podnebne spremembe za izvajanje vseh mednarodno dogovorjenih in prevzetih obveznosti pripravila osnutek Zakona o podnebnih spremembah (15. februar 2011) in Strategijo prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo (marec 2012). Osnutek strategije je bil pripravljen v procesu kakovostnega sodelovanja javnosti in strokovne javnosti (potek procesa priprave navedenih dokumentov in dokumenti so na spletni strani Službe Vlade za podnebne spremembe). Za strategijo je bil pripravljen izveden tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje. V procesu priprave navedenega osnutka zakona in strategije je Mreža za prostor intenzivno sodelovala s predlogi ukrepov zmanjševanja toplogrednih plinov s področja urejanja prostora, sodelovanjem v razpravah in sprotni pripravi pripomb in predlogov na osnutke dokumentov.
Konec marca 2013 je Evropska komisija objavila Zeleno knjigo o post-2020 podnebno-energetskem okviru glede katere je bilo izvedeno javno posvetovanje. Do konca junija 2013 pa je bila v javni razpravi Strategija EU za prilagoditev podnebnim spremembam, katere namen je spodbuditi države, da sprejmejo svoje strategije o tem.
Vlada RS je do dne 26.6.2013 sprejela stališče do Zelene knjige – Politike podnebnih in energetskih sprememb do 2030, ki ga je predložila Državnemu zboru na podlagi Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Dne 6.6.2013 pa je sprejela stališče do sporočila Komisije – Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, s katerim strategijo podpira.
Dne 22.1.2014 je Evropska komisija objavila osnutek Bele knjige – Podnebni in energetski cilji do leta 2030 za konkurenčno, varno in nizkoogljično evropsko gospodarstvo, do katerega bo RS zavzela stališče. Predvideva se zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40% glede na raven iz leta 1990. Zavezujoč cilj energije iz obnovljivih virov energije na ravni cele EU (vsaj 27%), obnovljeni so cilji na področju energijske učinkovitosti, kar vse naj bi zagotavljalo konkurenčen in varen energetski sistem. Evropske nevladne organizacije v okviru CAN Europe menijo, da so ti cilji nezadostni in se zavzemajo za tri ambiciozne in zavezujoče cilje: 55 % zmanjšanje emisij, 45 % OVE in 40 % energetskih prihrankov. O Beli knjigi bo razpravljal Svet EU marca, dokument pa bo imel pomemben vpliv na pogajanja o novem globalnem podnebnem sporazumu, ki naj bi bil sprejet leta 2015 v Parizu.
Slovenija je posebej izpostavljena posledicam podnebnih sprememb, kar je razvidno tudi iz ugotovitev Poročilo po podnebnih spremembah – IPCC poročilo. Povzetek poročila v slovenščini je objavljen v glasilu Slovenskega meteorološkega društva Vetrnica.
V procesu priprave dokumentov za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov Mreža za prostor sodeluje že od leta 2009, pri čemer se je vsebinsko osredotočala predvsem na področja, ki se tičejo urejanja prostora in trajnostnega razvoja, kar vključuje urbano prenovo, vključno z energetsko prenovo stavb, zmanjševanje prometa in prilagodite prometa v mestih v smislu trajnostne mobilnosti ter jasnih postopkov participacije prebivalcev pri sprejemanju odločitev v obdobju prehoda v nizkoogljično družbo.
Posebej glede prometa je pomemben poudarek na javnem prometu, ki ga je mogoče učinkovito organizirati samo, če so stanovanja in gospodarske dejavnosti zgoščene ob vozliščih dovolj zmogljivega JPP, na kolesarjenju in pešačenju ter ustrezni organizaciji storitev v urbanih območjih, ter na koncu na učinkovitejši izrabi osebnih vozil. Vse omenjeno je povezano tudi z izbiro življenjskega stila. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi tovornemu prometu, tudi znotraj urbanih območij, še posebej v povezavi s samooskrbnostjo, ter posebej tranzitnemu tovornemu prometu.
Glede stavb je težišče ukrepov potrebno usmeriti v prenovo obstoječih stavb, ne v gradnjo novih. V zvezi z urejanjem prostora ne sme biti poudarek le na prostorskem načrtovanju (pripravi prostorskih načrtov), pač pa tudi na rabi, vzdrževanju in prenovi prostora, ki so za hitrejše in bolj neposredno doseganje učinkov ključni. Pomembna je tudi soodvisnost s prometom.