V javni razpravi je predlog Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (do 22.3.2021), ki je povsem nov sistemski zakon. Zakon pozdravljamo, saj je k prometu in njegovi transformaciji potrebno pristopiti celovito ter ukrepe trajnostne mobilnosti ter prometno in prostorsko načrtovanje skozi dobro načrtovanje bolje povezati. Zakon tako določa cilje in načela prometnega načrtovanja, vrste celostnih prometnih strategij (državno, regionalno, lokalno), pravila za povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja ter pravila sofinanciranja načrtovanja in ukrepov trajnostne mobilnosti.
Posledice prometa in njegovega naraščanja so največji vir emisij CO2 v netrgovalnem sektorju (trgovalni sektor z emisijskimi kuponi predstavlja energetika in večji del industrije) – skoraj 53% vseh emisij toplogrednih plinov (TGP), kot kaže tudi Podnebno ogledalo 2020. Da je naslavljanje emisij TGP iz prometa res trd oreh, kaže tudi Nacionalni energetski in podnebni program, ki edino za promet do leta 2030 ne predvideva zmanjšanja, tako kot za druge sektorje, temveč še nadaljnje (vendar omejeno) naraščanje za 12%. Po letu dni od sprejema tega načrta je tako predlagani zakon znak, da se na sistemski ravni, ki je potrebna podlaga za transformacije mobilnosti vendarle premika.
V osnutku zakona tako vidimo nekatere dobrodošle opredelitve že ustaljenih terminov trajnostne mobilnosti kot na primer trajnostna mobilnost, aktivna mobilnost, mobilnostni načrt, eksterni stroški prometa. Vključevanje slednjih v celostno prometno načrtovanje je tudi eno izmed temeljnih načel. V okviru občinskega načrtovanje so posebej naslovljeni aktivna mobilnost, parkirna politika in mobilnostni načrti.
Posebno poglavje pa je namenjeno prometnemu načrtovanju v okviru prostorskega načrtovanja, v okviru katerega se morajo upoštevati celostne prometne strategije, načrtovati se morajo območja prijaznega prometa, opredeljene so zasnove lokalne infrastrukture za pešce in za kolesarje.
Kot posvetovalno telo ministra, pristojnega za promet se bo oblikoval Svet za celostno prometno načrtovanje, posebej pa se določajo tudi nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti. To so organizacije, ki delujejo vsaj na enem od področij trajnostne mobilnosti, s svojim delovanjem pomembno prispevajo k spodbujanju trajnostne mobilnosti ter izvajajo promocijo ali širijo strokovno znanje na področju trajnostne mobilnosti. Takih je v Sloveniji že nekaj in so že pridobile status delovanja v javnem interesu na področju prometa, predlagana zakonska ureditev pa ta status postavlja na pravo mesto, saj si te organizacije prizadevajo ravno za trajnostno mobilnost.
Mreža za prostor se bo na osnutek zakona odzvala v okviru Koalicije za trajnostno prometno politiko. Več o trajnostni mobilnosti pa lahko spremljate tudi na Slovenski platformi za trajnostno mobilnost.
| Foto: Jacek Dylag na Unsplash |
