Promet je tako v Sloveniji kot v EU eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb. Zaradi uporabe fosilnih goriv promet v EU predstavlja kar četrtino izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa je glavni vzrok onesnaženega zraka v mestih, ki je najpomembnejši javnozdravstveni problem na področju okolja v razvitih državah. Tudi v Sloveniji je breme bolezni zaradi onesnaženega zraka veliko. Okrepitev sistema javnega potniškega prometa je eden izmed ključnih ukrepov za zmanjševanje emisij, izboljšanje kakovosti zraka in javnega zdravja in obenem za zmanjševanje prometnih zagat. Zato je zelo dobrodošlo, da bosta načrtovanje in organizacija javnega potniškega prometa v Sloveniji dobila svoj sistemski zakon.
Podnebno ogledalo tudi za leto 2020 v Sloveniji kaže slabo sliko glede prometa – v netrgovalnem sektorju (za energetiko in težjo industrijo velja sistem trgovanja z emisijskimi kuponi) predstavlja skoraj 53% emisij. Z osebni avtomobili se opravi 84% vseh prevoženih kilometrov in 68% potovanj, z javnim prevozom pa le 4,5% potovanj. V okviru ključnega operativnega strateškega načrta zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 – Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) področje prometa zato tudi odstopa pri načrtih za ukrepanje, saj se predvideva le omejitev porasta emisij na 12%, ne pa dejansko zmanjšanje emisij, kot je to predvideno za druge sektorje.
Področje prometa je na strateški ravni naslovila Strategija razvoja prometa v RS do leta 2030 iz leta 2017, pravno zavezujoča pravila pa bo določil Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (predlog predložen vladi). Svoj sistemski zakon pa bo dobil tudi javni potniški promet, ki je vsebinsko sicer tesno povezan s celostnim prometnim načrtovanjem, organizacijsko pa do te mere ločen, da očitno zahteva lasten zakonodajni okvir. Javna razprava o osnutku Zakona o javnem potniškem prometu, ki ureja načrtovanje, organizacijo in izvajanje integriranega javnega potniškega prometa, se je zaključila te dni. Na njegovi podlagi naj bi bile storitve javnega potniškega prometa, ki bodo zagotovljene kot javna gospodarska služba, medsebojno povezane v dopolnjujočo se ponudbo, prilagojeno potrebam potnikov. Ključno vlogo pri načrtovanju in usklajevanju voznih redov ter določitvi standardov kakovosti javnega potniškega prometa bo imel upravljavec javnega potniškega prometa. Predlog zakona predvideva podeliti to vlogo družbi z omejeno odgovornostjo v državni lasti.
V Mreži za prostor sistemsko ureditev javnega potniškega prometa pozdravljamo in upamo, da bo dejansko spodbudil razcvet javnega potniškega prometa v Sloveniji. Poleg zakona je gotovo potrebna tudi strategija razvoja področja in pričakujemo, da bo zakon ne samo omenil, pač pa tudi določil obveznost sprejema strategije razvoja javnega potniškega prometa, saj tovrstnega strateškega dokumenta doslej še nimamo. Pomembno se nam zdi tudi, da je izpostavljeno in dobro opredeljeno načelo učinkovitosti javnega potniškega prometa, saj je ravno trenutna premajhna učinkovitost eden od razlogov za njegovo premajhno uporabo. Zagotovljeni morajo biti ustrezni standardi dostopnosti in kakovosti storitve, kar vključuje razpoložljivost, dostopnost, informacije, čas, skrb za uporabnike, udobje, varnost in vplive na okolje (npr. skladno s standardom EN 13816:2002). Menimo tudi, da morajo biti v sistem načrtovanja in izvajanja javnega potniškega prometa povezani vsi možni viri, kar vključuje npr. občine s svojim mestnim potniškim prometom, pa tudi druge obstoječe potniške prevoze (npr. šolski prevoz), usklajevanje med različnimi akterji pa mora potekati na enakopravni ravni. Glede na pomemben javni interes spodbujanja javnega potniškega prometa v zvezi z blaženjem podnebnih sprememb pa menimo tudi, da bi moral biti upravljavec javna agencija, ne pa gospodarska družba.
Pripravila Senka Šifkovič Vrbica, IPoP – Inštitut za politike prostora
Odziv članic Mreže za prostor lahko najdete tukaj.
—
Foto: Pau Casals na Unsplash
