Koliko bo nova kohezijska politika prispevala k blaženju podnebnih sprememb v Sloveniji?

Vlada je sprejela Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je posredovala Evropski komisiji. Načrt je del izvedbe Instrumenta za okrevanje EU, ki pa je od Večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027 ločen instrument. Načrt prehodno ni bil v javni razpravi.

V okviru Instrumenta za okrevanje »Next Generation EU«, ki predstavlja načrt okrevanja Evropske unije po COVID-19 krizi, bi lahko Slovenija izkoristila 5.7 milijard EUR, od tega 2.1 milijarde EUR nepovratnih sredstev, ostalo pa v obliki posojil. Nepovratna sredstva gredo iz pobude React-EU, Sklada za pravičen prehod, ki je izrecno namenjen doseganju podnebnih ciljev (in Zelenega dogovora), Mehanizma za okrevanje in odpornost in iz sredstev za razvoj podeželja.

Največji del, 1,8 milijarde EUR, gre iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, za črpanje katerih je bil pripravljen Načrt za okrevanje in odpornost. Uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost določa, da mora vsaj 37 % sredstev za naložbe in reforme v posameznih nacionalnih načrtih podpirati podnebne cilje.

Evropska kohezijska politika je naložbena politika EU, namenjena vsem mestom in regijam, in predstavlja v obdobju 2021 – 2027 eno tretjino EU proračuna, katerega 30% mora biti namenjenih ukrepom glede podnebnih sprememb. To se bo odražalo tudi v kohezijskih sredstvih, katerih temeljno ureditev določa Uredba o skupnih določbah strukturnih skladov, ki pa je še v spreminjanju. Ob tem bo Sklad za pravičen prehod podpiral prehod za regije z visokimi emisijami in premogovne regije (vir Kohezijska politika in podnebne spremembe).

Za preteklo obdobje 2014-2020 je Slovenija sprejela Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Tudi za koriščenje sredstev v novem kohezijskem obdobju mora Služba vlade za kohezijsko politiko in regionalni razvoj pripraviti ustrezne programske dokumente, za katere mora biti narejena tudi celovita presoja vplivov na okolje (odločitev o tem je Ministrstvo za okolje in prostor sprejelo že v letu 2019). Iz dosedanjih sporočil pripravljavca je mogoče razumeti, da bodo tokrat za Slovenijo pripravljeni trije operativni programi – po eden za vsako od dveh kohezijskih regij in poseben operativni program za uporabo sredstev Kohezijskega sklada, ki bo pokrival celo državo. Osnutki operativnih programov doslej še niso objavljeni, prav tako pa še ni bil predstavljen podrobnejši proces priprave tega dokumenta in način vključevanja javnosti. Vsekakor bodo morali biti osnutki razgrnjeni skupaj z okoljskim poročilom.

Glede na cilje nove kohezijske politike 2021-2027, usmerjene v zeleno in digitalno Evropo, bo za Slovenijo kar nekaj možnosti financiranja ukrepov povezanih z blaženjem podnebnih sprememb. Tako bo v okviru cilja bolj zelene, brezogljične družbe, ki izvaja Pariški sporazum, lahko spodbudila ukrepe blaženja podnebnih sprememb (vsaj tistih, načrtovanih v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu). V okviru cilja bolj povezane Evrope s strateškim prometom in digitalnimi omrežji bo lahko vlagala v strateški razvoj javnega potniškega prometa in druge oblike trajnostne mobilnosti. V okviru cilja Evrope bližje državljanom, ki temelji na lokalno vodenih strategijah in trajnostnem razvoju mest, pa bo lahko spodbujala predvsem ukrepe trajnosti, z manj prometa in več zelenih površin in dreves, ki pomembno prispevajo tudi k prilagajanju mest na bodoče posledice podnebnih sprememb.

V tem smislu smo v Mreži za prostor oblikovali nekaj predlogov za Operativne programe za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 in jih naslovili na Službo Vlade za kohezijsko politiko in regionalni razvoj. Oblikovane predloge mreže lahko najdete tukaj.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Close
Your custom text © Copyright 2018. All rights reserved.
Close