Predlog Zakona o debirokratizaciji posega v številne zakone, med njimi tudi v Zakon o javnem naročanju (31. člen), s katerim predlaga ukinitev javnih arhitekturnih natečajev. Predlog zakona, ki je že v obravnavi Državnega zbora, ni bil dan v javno obravnavo, kar ni skladno z 9. členom Poslovnika Vlade RS.
Januarja letos je bil v javni razpravi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki je predlagal ukinitev javnih natečajev za projektiranje objektov in strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja. V Mreži za prostor smo v podanih pripombah nasprotovali črtanju tega določila.
Urejanje prostora je v javnem interesu, prostor pa skupna dobrina, v okviru katere se mora udejanjati tudi socialna in ekološka funkcija lastnine, primarno vodilo pa mora biti načelo trajnostnega razvoja. Zaradi izrednih okoljskih in podnebnih razmer razglašenih v EU je urejanje prostora temu podrejeno, in posegi v prostor se naj načrtujejo tako, da bodo prispevali k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Zaradi dolgoročnih učinkov posegov v prostor je te potrebno izvesti premišljeno, zgled pa mora biti prav javni sektor.
Doslej se je v praksi izkazalo, da natečaji privedejo do najboljših rešitev. Namen javnih natečajev je, da se v širšem javnem interesu izberejo najprimernejše strokovne rešitve – gre za idejno projektiranje. Umeščanje prostorskih rešitev v širši družbeni prostor mora biti podvrženo odprti konkurenci, transparentnosti in zasledovanju splošnih interesov trajnostnega razvoja prostora. Postopki pri pripravi večjih investicij, ki vključujejo javne natečaje, praviloma vključijo v proces večje število deležnikov in konkurenco idej, kar pripomore k bolj pretehtanim in bolje sprejetim odločitvam. Tako pridobljene rešitve so praviloma racionalnejše in znižujejo stroške investicije gledano v celotnem življenjskem ciklu objekta. S tem se lahko ohranja visoka kultura urejanja prostora in zmanjšuje nevarnost napačnih oz. dolgoročno neprimernih rešitev v prostoru. Veljavna ureditev pri javnem natečaju upošteva investicijsko vrednost, namesto prejšnje vrednosti vezane na višino vrednosti storitve, kar je privedlo (po sprejemu ZJN-3) do pomembnega ponovnega porasta uspešno izvedenih natečajev pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Projektiranje namreč ni regulirano, ni potrjenih cenikov in zato prihaja do drobljenja naročil na manjše dele, dočim investicijska vrednost spremlja investicijo od začetka.
Skupnost občin Slovenije je na svoji spletni strani pozvala k podajanju pripomb in predlogov na zakon, ki jih zbira do 19. 4. 2021. Mreža za prostor je posredovala svoje nasprotovanje ukinitvi javnih natečajev.
Pripombe Mreže za prostor zoper črtanje tretjega odstavka 100. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) najdete tukaj.
Fotografija: Jana Schneider s Pixabay
