V petek, 31.7.2020 je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki bo v javni razpravi do 31.8.2020. Hkrati je bilo objavljeno tudi sporočilo o pomembnejših spremembah. S predlogom sprememb se med drugim nadaljuje oženje pravic nevladnim organizacijam v postopkih presoj vplivov na okolje in dovoljuje gradnja pred pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in to, ne glede na to, da so nekatere rešitve, ki jih je uvedel interventni Covid zakon (ZIUZEOP), postavljene pod vprašaj ustavnosti (odločitev Ustavnega sodišča).
Pomembnejše spremembe Gradbenega zakona (GZ), ki vzbujajo pozornost se nanašajo na naslednje obstoječe člene:
4. člen sedaj določa, da lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljena. To pomeni tudi v primerih gradnje objekta s pomembnejšimi vplivi na okolje, da se gradnja lahko začne takoj, ko Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) izda gradbeno dovoljenje v integralnem postopku. Tako rešitev je predvideval tudi ZIUZEOP v 100e. členu, katerega izvajanje je Ustavno sodišče do dokončne presoje o njegovi ustavnosti, začasno zadržalo. Vendar na podlagi 58. člena na podlagi zahteve nevladne organizacije, ki vloži tožbo zoper integralno gradbeno dovoljenje, Upravno sodišče lahko odloži izvršitev gradbenega dovoljenja, če bi z izvršitvijo integralnega dovoljenja za prostor in okolje nastale posledice, ki bi jih bilo težko oziroma nemogoče odpraviti.
5. člen sedaj širi možnosti gradnje objektov brez gradbenega dovoljenja zgolj s prijavo začetka gradnje med drugim tudi za manjše rekonstrukcije, postavitev začasnega objekta ob izrednih dogodkih, začasnega objekta za skladiščenje, gradnjo enostavnega objekta, ki je stavba, odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se ne dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen en meter ali več in za izvedbo del na legalno zgrajenih objektih, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, in s katerimi se vzpostavi prvotno stanje, pri tem pa je z deli potrebno začeti nemudoma oziroma najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči. Pri tem 43. točka 3. člena definira na novo začasne objekte – objekti za skladiščenje imajo začasno naravo do treh let.
7. člen določa izjemo od dosedanjega sistema določenih objektov državnega pomena in sicer določa, da so objekti državnega pomena tudi gradnje, ki so potrebne za izvedbo investicij, ki izpolnjujejo pogoje za strateško investicijo na podlagi predpisov, ki urejajo spodbujanje investicij. To pomeni, da o gradbenem dovoljenju v takem primeru odloča MOP.
31. člen in 52. člen na novo določata pridobivanje mnenj od mnenjedajalcev. Investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev. Ta mora:
- mnenje izdati v roku 15 dni od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, razen če je v posebnem zakonu predpisan daljši rok. Pri nepopolni zahtevi za izdajo mnenja mnenjedajalec zahteva dopolnitev v osmih dneh od prejema zahteve, sicer se šteje, da je zahteva za izdajo mnenja popolna.
- v mnenju se mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz njegove pristojnosti. Mnenje mora jasno izražati stališča mnenjedajalca in mora biti strokovno in pravno utemeljeno ter obrazloženo in mora vključevati podatke in morebitne predloge, rešitve oziroma pogoje za izvedbo gradnje. Če v integralnem postopku mnenje in obrazloženo, lahko MOP zahteva njegovo obrazložitev.
- če mnenjedajalec ugotovi, da dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni izdelana v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti, izda odločbo, da se ne strinja z nameravano gradnjo. Zoper to odločbo je možna pritožba v osmih dneh. Do pravnomočne odločitve tega vprašanja investitor ne sme vložiti zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen če se odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu. Če je odločba mnenjedajalca, da se ne strinja z nameravano gradnjo, pridobljena po začetku postopka izdaje gradbenega dovoljenja, se postopek prekine do pravnomočne rešitve tega vprašanja.
47. člen določa takso do 1.000 EUR za pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, ki ga izda upravna enota. Ne glede na določila Zakona o upravnih taksah določa takso za pritožbo v višini 0,1% od investicijske vrednosti, vendar največ 1.000 EUR.
48. člen ponovno »popušča« glede veljavnosti gradbenega dovoljenja – ta preneha veljati, če investitor v roku 5 let od njegove pravnomočnosti ne vloži prijave začetka gradbenih del, doslej pa je moral vložiti popolno prijavo.
53. člen na novo določa postopek prevlade javne koristi, vendar ne kot je to določil v ZIUZEOP. Tako kot doslej postopek izdaje gradbenega dovoljenja prekine zaradi rešitve predhodnega vprašanja prevlade.
54. člen spreminja pravila glede stranskih udeležencev v integralnem postopku. Nevladne organizacije so lahko stranke v postopku, če izpolnjujejo še dodatne pogoje in sicer (po zgledu, kot je bilo to urejeno v že sprejetih spremembah 137. člena Zakona o ohranjanju narave) to pomeni, da mora imeti društvo 50 aktivnih članov (se dokazuje z udeležbo na zbori in dokazili o plačanih članarinah), zavod dve polno zaposleni osebi s šesto stopnjo izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj (se dokazuje s potrdilom o vključitvi v obvezno zdravstveno in socialno zavarovanje) in ustanova 10.000 EUR ustanovnega premoženja (se dokazuje s predložitvijo letnega poročila. Doslej je bil v pogled v dokumentacijo – javna razprava predvidena po objavi (v prostorskem informacijskem sistemu in na portalu e-uprava) vloge za gradbeno dovoljenje, sedaj pa bo objava vloge po pridobitvi pozitivnih mnenj mnenjedajalcev. Z javno objavo se objavi tudi vabilo za priglasitev stranske udeležbe, ki to lahko storijo v roku 30 dni. Če to storijo po tem roku, mora v priglasitvi navesti razloge »za dosedanjo neudeležbo v postopku, sicer se šteje, da ne opravlja dejavnosti v javnem interesu«. Zakon pa ne določa prehodnega obdobja za NVO, ki že imajo statuse v javnem interesu, na podlagi katerih imajo sedaj pravico do sodelovanja in pravnih sredstev (ZON je npr. določil obdobje za uskladitev v šestih mesecih).
58. člen spreminja pravila glede pravnega varstva v integralnem postopku, tako, da mora NVO v času tožbe izpolnjevati nove pogoje iz 54. člena. Če ni bila predhodno udeležena v postopku izdaje dovoljenja, mora v tožbi pojasniti svoje razloge za neudeležbo v tem postopku. Upravno sodišče lahko na njeno zahtevo začasno zadrži izvajanje gradbenega dovoljenja, če bi z izvršitvijo integralnega dovoljenja za prostor in okolje nastale posledice, ki bi jih bilo težko oziroma nemogoče odpraviti.
Pomembne pa so tudi nekatere novosti in podrobnejše ureditve:
- določajo se pravila elektronskega poslovanja v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja (9. in 9a. člen)
- med bistvenimi zahtevami objekta je tudi varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije (15. člen);
- glede pristojnosti inšpekcijskih nadzorov (58. člen)
- izrecno je navedeno, da je mnenjedajalec za podnebne spremembe ARSO (107. člen),
- s posebnim določilom se izvršuje odločba Ustavnega sodišča U-I-64/14-20 glede spoštovanja doma (89a. člen);
- določajo se pravila glede sodne presoje nesorazmernosti posega – možnost odloga izvršbe inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta ali prepovedi uporabe, če bi to terjal javni interes (89c. člen);
- Inšpekcijski nadzor nad vzdrževalnimi deli, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, po katerem občinski inšpektor lahko odredi, da se gradnja takoj ustavi in v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta ali zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča (82a. člen);
Mnogi režimi se na novo ali podrobneje urejajo kot npr. udeleženci pri projektiranju (11, 12, 14, 14a-d. člen), prijava gradbenih del (63. člen), izdaja uporabnega dovoljenja (68. člen in 72a člen za nelegalne objekte), nadomestilo za degradacijo (72. člen), kazenske določbe….
Med njimi posebej izstopijo nove olajšave za legalizacijo nelegalnih gradenj in sicer predvsem:
- če je za objekt izdano uporabno dovoljenje, zanj ni več možen inšpekcijski ukrep v zvezi z nelegalnim ali neskladnim objektom za objekt in dela, ki so zajeta v uporabnem dovoljenju (6. člen);
- šteje se , da imajo uporabno dovoljenje vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in dopustnimi manjšimi odstopanji pred 1.6.2018, zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so evidentirane v katastru stavb (117b. člen);
- če je bil objekt zgrajen zaradi nujnih in začasnih ukrepov za odvračanje nevarnosti ali med izrednim ali vojnim stanjem brez gradbenega dovoljenja, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, če se za objekt pridobi uporabno dovoljenje (72a. člen).
Naslovna fotografija: Jürgen Rübig iz Pixabay
