Nacionalni program varstva okolja je krovni program usmeritev za varstvo okolja na ravni države in občin, po letih zamude imamo od leta 2020 sprejeto Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (v nadaljevanju NPVO). Tovrstni strateški dokumenti se ne spreminjajo pogosto, zato smo bili pozitivno presenečeni nad dobrodošlim predlogom sprememb NPVO, ki so bile v javni razpravi v začetku letošnjega poletja. Spremembe se nanašajo na vključitev novega poglavja, ki naslavlja javne službe varstva okolja.
V Mreži za prostor posebno pozornost namenjamo varstvu zelenih površin in drugih javnih površin. V zvezi s tem je zelo pomembna problematika izvajanja javne službe urejanja in čiščenja javnih površin, ki sodi med obvezne občinske javne gospodarske službe varstva okolja. To trenutno ureja 149. člen Zakona o varstvu okolja, vendar pa je ureditev v primerjalno gledano pomanjkljiva in se ne izvaja. Po Zakonu o urejanju prostora so javne površine grajene in zelene površine, namenjene splošni rabi in tako ta javna služba zajema tudi urejanje zelenih površin. Zelene in druge javne površine so za doseganje ciljev blaženja podnebnih prememb in prilagajanja nanje ter za kakovost okolja, javno zdravje in kakovost bivanja v naseljih ključnega pomena.
Zato, da bi zelene površine in še posebej drevesa mestom in prebivalcem zagotavljale vse funkcije, zahtevajo posebno strokovno skrb. Po zakonu o varstvu okolja mora minister predpisati oskrbovalne standarde in tehnične vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb. Za urejanje in čiščenje javnih površin se to nikoli ni naredilo. Veljavna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja te javne službe ne vključuje. Na operativni ravni zato urejanje in čiščenje javnih površin zaenkrat sploh ni sistemsko podprto kot tudi ni spremljano oziroma nadzorovano, zato tudi ni zares možno oceniti, kako in koliko sploh prispeva k doseganju okoljskih ciljev glede podnebnih sprememb;
Zato v Mreži za prostor umestitev poglavja o javnih službah varstva okolja v NPVO ocenjujemo kot zelo dobrodošlo. Izvajanje javne službe urejanje in čiščenje javnih površin je v zadnji desetletjih v celoti prepuščeno občinam in praksa je sodeč po spremljanju stanja zelo odvisna od lokalne politike in precej manj od strateških razvojnih izzivov. Za naslovitev aktualne problematike, ki smo jo podrobneje predstavili v Analizi normativnega okvira za urejanje zelenih površin je nujno potreben sistemski pristop. Vključitev poglavja o javnih službah varstva okolja v NPVO kaže tako na jasno izražen javni interes za to področje. Bi pa glede na specifični pomen te komunalne infrastrukture v prihodnosti in siceršnjo zapostavljenost te komunalne dejavnosti morala na biti javna služba urejanje in čiščenje javnih površin strateški ravni biti opredeljena tudi v svojem operativnem programu, podobno kot je to urejeno za nekatere druge javne službe. Tak program bi, poleg ustrezne normativne podlage nudil oporo občinam in izvajalcem javnih služb pri izvajanju te javne službe, predvsem pa bi operativno določal tudi cilje varstva okolja, ki jih ta javna služba sledi, s posebnim poudarkom na blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. To smo v pripombah na osnutek novega poglavja NPVO tudi poudarili. Izpostavili pa smo še:
- potrebo po ureditvi javnih evidenc te komunalne infrastrukture;
- metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske in druge ukrepe in normative za izvajanje te javne službe;
- nujnost ločenega odvajanja meteornih voda od komunalne vode in sistematično povezovanje z urejanjem zelenih in drugih javnih površin;
- intenzivno vsebinsko osveščanje splošne in strokovne javnosti o pomenu javnih in drugih zelenih površin in odraslih dreves ter njihove strokovne oskrbe v okviru javne službe urejanje in čiščenje javnih površin.
Mreža za prostor je na Ministrstvo za okolje in prostor poslala tudi svoje predloge in dopolnitve.
Pripravili Senka Šifkovič Vrbica in Maja Simoneti, IPoP – Inštitut za politike prostora
—
Foto: Maja Simoneti, IPoP (CC BY-NC 4.0)
