Ustavno sodišče je sklenilo zadržati izvajanje dela tretjega protikoronskega zakona, ki je s posegom v gradbeno zakonodajo drastično rahljal varovalke pri projektih s škodljivimi vplivi na okolje. Med drugim to pomeni, da se projekti s potencialno škodljivimi vplivi na okolje lahko spet gradijo le po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.
Odločitev, ki jo je danes objavilo Ustavno sodišče, je do njegove končne odločitve zadržala izvajanje določil interventnega zakona, ki so omogočala gradnjo objektov s škodljivimi vplivi na okolje takoj po izdaji integralnega gradbenega dovoljenja (vključuje gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno soglasje), dodatne pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v teh postopkih, ter še več drugih spornih novosti (glej Vodič po spremembi gradbene zakonodaje).
Ustavno pobudo, ki jo je obravnavalo Ustavno sodišče, so vložile tri nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave v zvezi nekaterimi določili, ki spreminjajo potek integralnega dovoljenja po Gradbenem zakonu.
Pobuda je bila usmerjena predvsem v nove pogoje, ki jih je interventni zakon uvedel za nazaj (Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, sporna določila je do konca 2021 podaljšal Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19) za sodelovanje nevladnih organizacij v integralnem postopku, ter glede možnosti graditve takoj po izdaji gradbenega dovoljenja v integralnem postopku. Gre za to, da je na podlagi spornih (sedaj zadržanih) določil možno začeti graditi, preden sodišče pravnomočno ugotovi, da je presoja vplivov tega objekta na okolje zakonita, med drugim torej tudi ali je ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja ustrezno varovana. Nevladne organizacije, ki v integralnem postopku zastopajo prav interese zdravega življenjskega okolja, pa so bile pomembno onemogočene, saj bi od vseh organizacij s to pravico lahko v integralnem postopku po novem sodelovala le še okoli petina njih.
Do končne odločitve Ustavnega sodišča tako glede gradnje po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja in sodelovanja nevladnih organizacij v integralnem postopku spet velja Gradbeni zakon. Žal pa ustavno sodišče ne bo moglo presojati tudi nekaterih ostalih spornih določil. Med njimi gre določila, po katerih za začetek postopka izdaje integralnega gradbenega dovoljenja ni treba biti niti lastnik niti imeti pravice graditi, pristojni mnenjedajalci morajo še vedno dajati le mnenja, ki podpirajo izvedbo projektov, postopek prevlade druge javne koristi pa je še vedno poenostavljen brez potrebnega upoštevanja mnenja Zavoda za varstvo narave.
Gre torej za pomembno, a le etapno in le delno zmago v korist zdravega življenjskega okolja, ki nam ga zagotavlja ustava.
—
Foto: Tingey Injury Law Firm na Unsplash
