Izdelana je študija virov, ki predstavljajo koristi zelenih površin in rastlin za prilagajanje mest in drugih krajev na podnebne spremembe. Njen namen je prispevati k bolj celovitemu razumevanju pomena zelenih površin in ozelenjevanja mest in drugih naselij za prilagajanje na podnebne spremembe in s tem k bolj zavzetemu strokovnemu varstvu in razvoju mestnih zelenih površin in ozelenjevanju slovenskih mest in naselij v vseh fazah urejanja, od strateškega prostorskega in urbanističnega načrtovanja do projektiranja, gradnje, rabe in vzdrževanja.
Pregled virov je bil izdelan med majem in decembrom 2021. Viri so smiselno urejeni v šest vsebinskih poglavij in govorijo o tem, kako zelene površine in rastline blažijo negativne vplive podnebnih sprememb na urbano okolje in človeka ter se posebej osredotočajo na vlogo zelenih površin za blaženje temperaturnih ekstremov in obvladovanje ekstremnih padavin in na to, kako naj države in mesta ukrepajo, da bodo čim bolje izkoristile funkcije zelenih površin in rastlin za prilagajanje mest in naselij na podnebne spremembe.
Študija se osredotoča na prilagajanje ker je to v mnogo večji meri kot blaženje odvisno od ukrepanja držav in celo mest samih in ker kljub zelo nedvoumnim pozivom in dokazom z različnih področij in ravni vodenja razvoja o vsestranskih koristih zelenih površin in rastlin za blaženje negativnih vplivov podnebnih sprememb na človeka in okolje v mestih, urejanje zelenih površin in ozelenjevanje mest v praksi pri nas še nista zares učinkovita.
V Sloveniji imamo zaenkrat sprejet Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam iz leta 2016. Prizadevanja mest za načrtovanje in urejanje zelenih površin pa podpira priročnik državnega prostorskega reda Zeleni sistem v mestih in naseljih (Šuklje Erjavec in sodelavci, 2020).
Prizadevanja za kar se da celostno in povezano urejanje mestnih zelenih površin in s tem predvsem tudi za čim bolj učinkovito zagotavljanje njihovih koristi urbanemu okolju v soočenju s podnebnimi spremembami in drugimi izzivi prihodnosti (demografija, zdravje, energija) so že stara. V tem okviru sta se oblikovala tudi koncepta zelene infrastrukture in na naravi slonečih rešitev (NBS ), v tem okviru mesta razvijajo svoje pristope k podnebni odpornosti, preizkušajo rešitve, se povezujejo in si izmenjujejo izkušnje. V tem duhu lahko razumemo tudi novo misijo Evropske komisije 100 podnebno nevtralnih mest med katera so umeščena tudi tri slovenska: Kranj, Velenje in Ljubljana.
Študija virov o koristi zelenih površin za prilagajanje naselij na podnebne spremembe (.pdf)
—
Foto: Urška Didovič, IPoP (CC BY-NC 4.0)
