Zelene površine v naseljih so pomembne za zdravje ljudi in okolja, vedno bolj pa tudi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. V novih podnebnih pogojih, ki jih že čutimo, bo potrebno spremeniti konceptualno in organizacijsko strukturo varstva in razvoja zelenih površin v slovenskih naseljih. Zaradi podnebnih sprememb postajajo pomembne vse zelene površine in drevesa v naseljih. Več pomena bosta zato morala dobiti tako strokovno načrtovanje in urejanje javnih zelenih površin kot povezovanje urejanja javnih in zasebnih zelenih površin. Razumevanje funkcij zelenih površin moramo razširiti, delovanje različnih javnih in zasebnih akterjev na posameznih področjih (ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, upravljanje voda, mikroklima, kakovost okolja, javno zdravje in dobro počutje, kakovost bivanja, varnost, kulturna in ekonomska vrednost nepremičnin) in območjih pa učinkovito povezati in strokovno okrepiti.
Analiza normativnega okvira za urejanje zelenih površin
Analizirali smo pravni okvir za načrtovanje in upravljanje javnih in drugih zelenih površin in mestnih dreves ter ugotovili, da je ta šibek in to predvsem na račun odsotnosti državnih smernic in navodil za izvajanje komunalne dejavnosti urejanje javnih zelenih površin. V prihodnosti za boljše načrtovanje in upravljanje potrebujemo tako spremljanje razmer kot zbiranje primerov dobre prakse in tudi boljše normativne podlage.
Z novo analizo smo deloma posodobili Analizo o pravnem položaju javnih površin v mestih, ki jo je Mreža za prostor pripravila v letu 2016, hkrati pa tudi dopolnili priročnik Državnega prostorskega reda Zeleni sistemi v mestih in naseljih. Posebno pozornost smo namenili mestnim drevesom kot samostojni zeleni prvini z več pozitivnimi učinki na zdravje človeka in okolja in zato še posebej odvisni od strokovno kvalificiranega načrtovanja in upravljanja. Povzeli smo tudi ugotovitve okrogle mize Kako skrbimo za drevesa v mestih?. Medtem, ko je bila analiza o javnih površinah iz leta 2016 predvsem usmerjena na razloge, ki so privedli do današnjega stanja urejenosti javnih površin, nova analiza usmerja pogled naprej in se osredotoča ne javne in druge zelene površine in mestno drevje ter skuša ugotoviti, kako in na katerih področjih je mogoče razmere na tem področju izboljšati.
V okviru Podnebnega programa želi Mreža za prostor prispevati k temu, da se poveča zavedanje o pomenu zelenih površin in dreves v naseljih za blaženje negativnih učinkov podnebnih sprememb na zdravje človeka in na okolje ter o pomembnosti celovitega strateškega načrtovanja in strokovnega upravljanja z zelenimi površinami in mestnim drevjem.
Kot ključne vidimo naslednje ukrepe, za katera si bomo po svoje prizadevali tudi v Mreži za prostor:
1. Potrebno je krepiti splošno javno in ciljno politično zavedanje o pomenu zelenih površin in dreves v naseljih in mestih za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe.
2. Zagotoviti je treba, da bodo vsi lastniki in upravljavci zelenih površin in dreves v naseljih upoštevali usmeritve za vzdrževanje, urejanje in spremljanje stanja zelenih površin Državnega prostorskega reda podane v priročniku »Zeleni sistem v mestih in naseljih, usmerjanje razvoja zelenih površin« in standarde za ravnaje z mestnim drevjem, ki jih povzema knjiga Mestno drevje (Šiftar, A. et al., 2011, Botanični vrt Univerze v Ljubljani).
3. Urejanje javnih zelenih površin (vključno z mestnimi drevesi) je potrebno opredeliti kot samostojno obvezno lokalno gospodarsko javno službo v Zakonu o varstvu okolja.
4. Na nacionalni ravni je potrebno:
- pripraviti in sprejeti pogoje in pravila za kvalificirano strokovno izvajanja javne službe urejanje javnih zelenih površin, kar predstavlja glede zelenih površin še neizpolnjeno obveznost iz 149. člena ZVO-1, po kateri vlada predpiše, med drugim tudi oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje javnih služb;
- zagotoviti sistem spremljanja stanja (kakovosti strateškega in izvedbenega načrtovanja, urejanja in vzdrževanja) kot neizpolnjena naloga države po zakonu o varstvu okolja in smernicah Ministrstva za zdravje javnem zdravstvenih funkcij zelenih površin;
5. Spodbujati je treba celovito in vključujoče urejanje javnih in drugih zelenih površin v naseljih:
- na ravni občin s spodbujanjem strateškega dolgoročno naravnanega načrtovanja in soupravljanja ter z zbiranjem in izmenjavo dobrih praks (angažiranje ekološke in družbene funkcije lastnine s podporo občine);
- na nacionalni ravni pa je treba normativno uveljaviti trajnostno urejanje prostora tako, da se zagotavljanje in varovanje zelenih površin in dreves v naseljih povzdigne na nivo javnega interesa in se vzpostavijo pogoji za tehtanje interesov javno-zasebno (Zakon o urejanju prostora).
Analiza pravnega stanja urejanja zelenih površin in ravnanja z drevesi v naseljih (pdf)
Naslednji koraki
V prihodnje bo potrebno po eni strani razvijati in deliti dobre prakse upravljanja z zelenimi površinami in drevesi na občinski (ali medobčinski) ravni. Tu so aktualni poskusi uveljavljanja novih pravil ravnanja z mestnimi drevesi kot sta obvezno dovoljenje za posek drevesa in obvezno strokovno obrezovanje dreves in sodelovanja z lastniki pri urejanju.
Po drugi strani pa je nujno treba ustvariti ugodno normativno podlago za strokovno izvajanje dejavnosti urejanja javnih zelenih površin in dobro podporno okolje za občine in vpletene komunalne službe in strokovnjake ter nenazadnje za razvoj te pomembne komunalne dejavnosti. Za oboje si Mreža za prostor že nekaj časa prizadeva.
Prav poseben izziv pa predstavlja potreba po celovitem upravljanja z zelenimi površinami in drevesi v naseljih, saj upravljanje zgolj na zemljiščih v lasti občine ne more zagotoviti potrebnega blažilnega učinka. Zavedati se moramo, da so zemljišča v naseljih hkrati v lasti številnih javnih in zasebnih pravnih oseb ter tudi različnih upravljavcev, tu govorimo o velikih razlikah v znanju, kompetencah in motivih ali celo pooblastilih za urejanje. Dejstvo tudi je, da že same občine zemljišča v svoji lasti urejajo z različnimi izvajalci. Občine o tem ne poročajo, vztrajajo pa, da pri soočanju z varstvom zasebne lastnine nekako ne morejo narediti koraka naprej. V Mreži za prostor menimo, da se vendarle tudi na tem področju da premakniti z mrtve točke.
Zasebna lastnina je res ustavno varovana kategorija, vendar ustava pravi, da jo je potrebno uživati tako, da sta zagotovljeni tudi njena ekološka in socialna funkcija. Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je nekaj, kar lahko naredimo le skupaj, zato je potrebno v ta namen angažiranje vseh virov, ki jih imamo in na ravni mesta morajo k temu prispevati vse površine. Ker menimo, da tudi številni lastniki to potrebo razumejo in so pripravljeni sodelovati, seveda ob ustrezni podpori občine, bomo za začetek svojo tezo preverili z javnomnenjsko anketo, nato pa nadaljevali z aktivnostmi za izboljšanje razmer.
Foto: Maja Simoneti, IPoP (CC BY-NC 4.0)
