Reševanje stanovanjskega vprašanja se v zadnjih tridesetih letih vztrajno potiska na trg in v zasebno sfero, kar se kaže v vedno večjem številu ljudi, ki nima dostopa do primernega stanovanja. Obenem je veliko govora o trajnostnem prehodu in razvoju, ki je zaradi vedno bolj perečih podnebnih sprememb seveda nujen, a vse prevečkrat osredinjen predvsem okrog tehnoloških in tehničnih rešitev, naravnih materialov, obnovljivih virov; ne preizprašuje pa ekonomskih in družbenih vidikov trajnosti, pogojev produkcije in reprodukcije, vloge skupnosti. Do zelenega prehoda, ki bi bil pravičen, ne bo moglo priti brez naslavljanja tovrstnih vprašanj, pri čemer se kaže prav vprašanje pravice do stanovanja in mesta kot eno ključnih.
Inštitut za študije stanovanj in prostora je z namenom opozarjanja na stanovanjsko krizo v Ljubljani in Sloveniji skupaj z kolektivom Kvadratni meter na Metelkovi ploščadi postavil spomenik stanovanjski krizi. Spomenik je uprizarjal stanovanjsko stisko, dotrajanost stanovanjskega fonda, in negotov položaj tržnih najemnikov. Postavljen je bil v imitaciji betona, ki je z vidika podnebnih sprememb še posebej problematičen gradbeni material, s čimer so odprli tudi vprašanje gradnje za zagotavljanje stanovanjske preskrbe v prihodnje. Tvorilo ga je 6 kvadratnih odprtin z dimenzijami enega metra, s čimer so opozarjali na pogoste slabe bivalne pogoje in politično stanje, ki že leta prelaga stanovanjsko odgovornost na posameznika. Otvoritev spomenika je potekala 19. avgusta 2021, pospremljena pa je bila s pogovorom Maše Hawline iz IŠSP s strokovnjakom s področja urbanih politik dr. Anžetom Zadelom in arhitektom ter publicistom dr. Milošem Koscem na temo reševanja stanovanjske problematike. Udeleženci so si lahko ogledali tudi premierno projekcijo kratkega dokumentarnega filma Kje bomo pa jutri spali? Spomenik je bil na Metelkovi ploščadi postavljen dva meseca.
—
Foto: Nejc Trampuž
