S projektom Drevo na kolo so Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju z društvom Est=etika, Zavodom Bob in Zavodom 404 želeli opozoriti na dva ključna ukrepa za blaženje posledic podnebne krize in prilagajanje nanjo; trajnostno mobilnosti in ozelenitev mest.
Kot kažejo raziskave, je avtomobil pri nas glavno prevozno sredstvo tudi v urbanih okoljih, ne le med mesti. Prometni sektor prispeva največji delež slovenskih izpustov toplogrednih plinov, tako osebna in tovorna vozila bistveno prispevajo tudi k segrevanju in onesnaževanju zraka v mestih. Vozila, ki zasedajo javni prostor cest in ulic, negativno vplivajo na povezanost lokalne skupnosti, ki javnega prostora ne more uporabiti za druženje, igro ali lokalno tržnico. Med posledice velikih tlakovanih površin za parkiranje in vožnjo vozil sodijo tudi učinki toplotnega otoka v mestih in vroče točke, ki še dodatno znižujejo kakovost bivanja, še posebej v vročih dneh, ki jih bo v prihodnjih letih vedno več.
Izvajalci projekta so izdelali tricikel s sprednjo košaro, v katero so položili večjo sadiko drevesa, sestav pa poimenovali drevo-kolo. Z njim so prebivalce mest ozaveščali o pomenu izbire načina mobilnosti in ozelenjevanja mest. Drevo-kolo so opremili s sledilnikom GPS in informacijskim materialom ter ga prepustili v souporabo prebivalcem in obiskovalcem mest, ki so z njegovo pomočjo lahko podali predloge lokacij, potrebnih ozelenitve.
Sprva so drevo-kolo načrtovali kot prikolico z drevesom, ki bi jo lahko pripeli na katerokoli kolo. S tem so želeli omogočiti, da bi lahko vsakdo s svojim kolesom odpeljal prikolico z drevesom, a so kasneje ugotovili, da bi bilo to tehnično zelo zahtevno in hkrati tvegano z vidika prometne varnosti. Po posvetu s predstavniki Mreže za prostor so se zato odločili za izdelavo tricikla z leseno košaro pred voznikom, v katero so vstavili drevo. V Ljubljani so uporabniki lahko peljali sadiko poljskega javorja oziroma maklena, v Novem mestu pa navadnega kostanja.
Tricikel z maklenom so v Ljubljani prepustili v souporabo prebivalcem v drugi polovici avgusta 2021, sredi septembra pa so s triciklom brez drevesa iz Ljubljane po stranskih cestah odkolesarili do Novega mesta. Tam so drevo-kolo v sklopu Evropskega tedna mobilnosti, tokrat opremljeno z navadnim kostanjem, prepustili v souporabo Novomeščanom.
Zainteresirano javnost in uporabnike so izvajalci ob informativnih brošurah na samem kolesu obveščali in ozaveščali tudi prek posebne spletne strani https://drevonakolo.si/ ter preko objav v medijih (npr. RTV SLO, Delo, 24 ur, Mladina, Val202 …). “Drevesa ob cestah zmanjšajo onesnaženost zraka v okoliških prostorih. Zelene površine zagotavljajo naravno hlajenje, vežejo toplogredne pline, znižujejo hrup in onesnaženost zraka. S takimi ukrepi se ne prilagajamo le na posledice podnebnih sprememb, ampak jih tudi blažimo,” so izvajalci zapisali v medijskem sporočilu o projektu.
Oktobra so navadni kostanj posadili pred Mestno občino Novo mesto, konec novembra pa še maklen na zemljišču Livada Lab v Ljubljani. Ob obeh zasajenih drevesih stojita informativni tabli, s katerima tudi po zaključku akcije ozaveščata o pomenu ozelenitve mest in trajnostni mobilnosti. Ob zaključku projekta so izvajalci obema občinama, Mestni občini Ljubljana in Mestni občini Novo mesto predali lokacije za ozelenitev (v obeh mestih okoli trideset), ki so jih uporabniki predlagali s pomočjo drevesa na kolesu, ter jih pozvali k sprejetju ukrepov za ozelenitev mesta in trajnostno mobilnost.
“Odziv med ljudmi smo lahko merili zgolj s premiki drevesa na kolesu. Lokacije so nam dale vedeti, da so se ljudje našemu povabilu odzvali, saj jih je bilo tako v Ljubljani kot v Novem mestu več, kot smo pričakovali.”
Natalija Zanoški (Est=etika)
