»Nam, strokovni in splošni javnosti, se pred projektom še sanjalo ni, da je samo v jedru Maribora več kot 150 dvorišč in da prebivalcem pomenijo pomembno dodano vrednost svojega bivališča. S pomočjo tega financiranja je tako Maribor dobil prepotreben čas in možnost, da podrobneje preuči te zapostavljene prostore, mariborska dvorišča pa so s tem prejela novo priložnost, da postanejo edinstveni prostori, vpisani v identiteto mesta.«
(Katja Beck Kos, Hiša! društvo za ljudi in prostore)
Prostor je v urbanih okoljih posebej dragocen. Skupne prostore v mestih je treba predvsem v luči podnebnih sprememb načrtovati premišljeno, da bodo omogočali kvaliteto življenja. Mesta starih urbanističnih zasnov imajo ob tem še dodatne prostore, ki lahko doprinesejo h kvaliteti bivanja. Ti prostori so dvorišča, skriti potenciali mesta, pogosto umaknjeni očem prebivalcev. A žal so pogosto neurejeni ali celo spremenjeni v parkirišča.
Društvo Hiša! z Živimi dvorišči v Mariboru že vrsto let opozarja na te, pogosto spregledane, prostore z odpiranjem dvorišč javnosti, tako da na njih prireja dogodke in začasne intervencije. Ob desetletnici organizacije festivala Živa dvorišča je se društvo leta 2020 odločili odpreti širšo razpravo o mariborskih zastrtih prostorih v mestnem središču in njihovih potencialih, z namenom, da ugotovijo, kako ti potenciali odgovarjajo na potrebe povezovanja skupnosti in blaženja ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Ob začetku projekta so organizirali pogovor s stanovalci okoli dvorišč, arhitekti in predstavniki občine o mariborskih dvoriščih. Pogovor je služil kot izhodišče za oblikovanje ankete za prebivalce in uporabnike dvorišč, ki je bila del manjše raziskave. Raziskava je vključevala še popis dvorišč znotraj nekdanjega mestnega obzidja in pregled urejenosti pravnih podlag o dvoriščih.
Skupaj se na območju v ožjem središču mesta nahaja 156 dvorišč. S popisom so ugotovili, da je skoraj dve tretjini teh dvorišč popolnoma tlakovanih oziroma brez zelenih površin, na ostalih pa se pojavljajo različne oblike ozelenitev. Le nekaj več kot pol dvorišč je urejenih, kar kaže na velik potencial neizkoriščenega prostora v mestih.
Ob tem je Hiši! anketa dala vpogled v uporabo dvorišč, dojemanje teh s strani prebivalcev in uporabnikov ter njihovih izzivih in potrebah. Analiza odzivov je pokazala, da se okoli tretjina vprašanih druži na dvoriščih, slaba tretjina jih dvorišča sploh ne uporablja, ostali pa jih uporabljajo le za parkiranje. A velik delež vprašanih si želi druženja in medsosedskih odnosov kot tudi občasnega dogajanja na dvorišču.
Pregledali so tudi pravne podlage o dvoriščih in ugotovili, da dvorišča niso opredeljena kot sestavina prostora, bolj kot arhitekturni element in da bi bili na tem področju potrebni premiki. Velik problem pri njihovem urejanju predstavlja tudi lastništvo, saj si dvorišče pogosto deli več lastnikov, ki se čutijo različno odgovorni do teh prostorov oz. imajo različne potrebe.
Vzporedno z raziskavo so objavili tudi natečaj za Naj dvorišče Maribora, da bi poiskali dvorišča, ki jih prebivalci urejajo in uporabljajo. Komisija je na koncu izbrala tri zmagovalna dvorišča, ki so prejela tablo z nazivom Naj dvorišče in nagrado v obliki izbrane ozelenitve.
Projekt so zaključili s spletnim pogovorom, na katerem so z udeleženci poudarili pomembnost dvorišč za kvaliteto bivanja in krepitev medsosedskih odnosov, ter kot prostorov, ki lahko pripomorejo k ohlajanju urbanih središč. S krepitvijo zavesti o njihovih potencialih pa lahko postanejo pomembna identiteta mesta.
—
Foto: Arhiv društva Hiša!
